Pljučni rak predstavlja zahtevno tematiko. O njej se je težko že pogovarjati, še težje pa izobraževati. Zato so v Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov ubrali drugačen pristop ter zasnovali posebno spletno video aktivacijo, ki širokemu krogu ljudi na prijazen način približa ključne simptome pljučnega raka. Glavno vlogo ima priljubljeni voditelj Boštjan Romih, ki uporabnike v posebnem video kvizu popelje skozi najpomembnejše aspekte pljučnega raka. Ob tem pa na zanimiv način seznanja s simptomi, ki jih morajo potencialni bolniki ali njihovi svojci poznati, da lahko pljučnega raka pravočasno odkrijejo in zdravijo. 

Kviz je v prvi vrsti preprost, enostaven in hiter, saj se zaključi v le nekaj minutah. Po zaključku kviza vstopite v žreb za osvojitev odličnih nagrad: 1x LED televizor Hisense, 8x kavnih aparatov in 50x osebnih tehtnic. Ne glede na to, ali ste na računalniku ali mobilnem telefonu, vas čaka edinstvena priložnost za učenje in osvojitev nagrade.

Preizkusite svoje znanje na https://kviz.izkasljaj.se/ in se potegujte za lepe nagrade.

Nagradni kviz je pripravilo Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, ki je za lažje prepoznavanje simptome predstavilo na spletni strani, prek katere tudi spodbujajo, da se o prepoznanih znakih čimprej ʺizkašljate" oz. posvetujete pri svojem osebnem zdravniku. Več o pljučnem raku pa najdete na povezavi www.pljucni-rak.si.

Pljučni rak je ena od najpogostejših vrst raka v svetovnem merilu in je glavni vzrok smrti med bolniki z rakom v razvitem svetu. V Sloveniji je po podatkih Registra raka Slovenije za leto 2020 po pogostosti na drugem mestu in vodilni vzrok smrti med vsemi bolniki z rakavimi obolenji pri nas. V Sloveniji za rakom pljuč letno zboli okoli 1600 ljudi, kar je 10% vseh, ki letno zbolijo za rakom. Za posledicami te bolezni jih letno umre okoli 1200. 

Najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek pljučnega raka je še vedno tobačni dim, ki mu pripisujemo med 80 % in 90 % vseh primerov pljučnega raka. Med ostale dejavnike tveganja pa spadajo izpostavljenost radonu, azbestu ter težkim kovinam in njihovim spojinam.

Ob tem se je treba zavedati, da se tveganje kadilca, ki je hkrati izpostavljen še radonu, multiplicira.

Radon je naravni žlahtni plin brez vonja, barve in okusa, ki nastaja z radioaktivnim razpadom urana v zemeljski skorji. Na prostem se hitro dvigne v višje sloje atmosfere, v zaprtih prostorih pa se lahko nabira in kopiči v čezmernih količinah. Vsaka izpostavljenost radonu še ni škodljiva za zdravje. Do ogrožanja zdravja pride, ko daljše obdobje živimo ali delamo v prostorih s povečano koncentracijo radona (večjo od 300 bekerelov na kubični meter).

Visoke koncentracije radona v zaprtih prostorih lahko pričakujemo na območjih, kjer so tla porozna in zato dobro prepustna za radon. Najbolj izpostavljeni del Slovenije je jugovzhod, še posebej kraški svet, zaradi prepustnih tal. Največ ga najdemo v kleteh in nepodkletenih pritličjih, v stanovanja brez kleti pa prodira skozi tla, razpoke, odtoke in napeljave.

Dobra informacija je, da obstaja hiter, preprost in učinkovit ukrep za zmanjšanje in preprečevanje visoke koncentracije radona. To je prezračevanje. Ključno je, da prostore dobro prezračimo zjutraj, ker vsebnost radona čez noč naraste. Ne pozabimo pa prezračiti tudi večkrat na dan, saj se koncentracija po treh do šestih urah spet lahko poviša do referenčne vrednosti.

Viri:

VIR: Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije – DPABS