V luči medsebojnega dialoga smo povabili partnerje iz gospodarstva in sindikatov na razpravo o prejetih komentarjih na osnutek novele Zakona o gospodarskih družbah. Minister Han: »Vsebinsko ne gre za obsežne spremembe, bodo pa te pomembno vplivale na razvoj skupnosti v prihodnje in spodbujale etično gospodarstvo.« S partnerji smo dogovorili nadaljnje korake in uskladili vsebino novele.

Minister Matjaž Han je uvodoma dejal, da je ministrstvo v javni razpravi o osnutku Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1M prejelo nekaj predlogov, pripomb in mnenj, ki so v nekaterih pogledih nasprotujoča. »Zato smo se danes želeli posvetovati v smislu, da najdemo čim boljše rešitve. Pripravljenosti na konstruktivno sodelovanje smo veseli.« Državni sekretar mag. Dejan Židan je temu dodal, da je Zakon o gospodarskih družbah nadvse živ zakon: »Ko je v fazi sprejemanja v parlamentu, smo v procesu priprave novega. Drugače ne gre, saj takšno dinamiko narekujejo evropske direktive.« S tem dopuščamo možnost, da bomo določene pripombe gospodarstva, ki jih morda še ni moč upoštevati v tej noveli, lahko upoštevali pri sprejemu naslednje.

Predlog novele ZGD-1M prenaša štiri evropske direktive, in sicer direktivo s področja javnega razkrivanja davčnih informacij v zvezi z dohodki, direktivo s področja trajnostnega poročanja, direktivo s področja zagotavljanja uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb ter direktivo s področja prilagoditve meril za določanje velikosti družb zaradi inflacije v zadnjih letih. Nekaj sprememb smo  oblikovali tudi za stimuliranje bolj preglednega poslovnega okolja in preprečevanje veriženja slamnatih podjetij.

V Evropski uniji je na pomenu pridobila preglednost plačevanja davčnih obveznosti in s tem davčna pravičnost. Gospodarska kriza v letih 2006 do 2008 in posledično reševanje velikih mednarodnih gospodarskih subjektov sta privedla do razkritij uporabe strategij davčnega načrtovanja, katerega cilj je bil izognitev plačilu davka tam, kjer je bila ustvarjena vrednost. Na podlagi direktive s področja javnega razkrivanja davčnih informacij želimo k povečanju preglednosti v zvezi z dejavnostmi spodbuditi večje družbe.

V Evropskem zelenem dogovoru se je Evropska komisija leta 2019 zavezala tudi zavarovati, ohraniti in poživiti naravni kapital. Evropa želi zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred nevarnostmi in vplivi, ki izhajajo iz okolja. Pomemben del tega je tudi večja preglednost gospodarskih dejavnosti ter preusmeritev kapitalskih tokov v naložbe v trajnostno rast.

Na podlagi direktive s področja trajnostnega poročanja se bodo posodobila obstoječa pravila glede nefinančnega poročanja, saj bo poročilo o trajnostnosti, nadomestilo obveznost priprave izjave o nefinančnem poslovanju. S tem se bo nadgradila preglednost vključevanja trajnostnih zadev v poslovanje gospodarskih družb.

S posodobitvijo želimo med drugim doseči tudi večjo primerljivost, zanesljivost, dostopnost in uporabnost poročanih podatkov, obenem pa zmanjšati stroške podjetij, povezane s poročanjem. Obseg zavezancev se bo predvsem v skrbi za manjša in bolj ranljiva podjetja povečeval postopno, za aktualno poslovno leto bodo tako morale poročati le družbe, ki so že danes zavezane k pripravi izjave o nefinančnem poslovanju.

Ena izmed temeljnih vrednot v Evropski uniji je tudi enakost med ženskami in moškimi. Prizadevanja različnih institucij, povezana s spodbujanjem enakosti spolov na položajih odločanja v gospodarstvu, segajo že desetletja nazaj, vendar pa na podlagi nezavezujočih priporočil ni bilo napredka. Na podlagi direktive o uravnoteženosti spolov v gospodarstvu želimo spodbuditi gospodarstvo k doseganju bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških na najvišjih vodilnih mestih. To želimo doseči v določenih večjih gospodarskih družbah, ki kotirajo na borzi in večjih gospodarskih družbah, v katerih ima večinski delež država ali lokalna skupnost.

Najprej bo obveza, da dosežejo enega od ciljev, ki jih novela daje na voljo, začela veljati za prvo skupino družb. Te lahko zagotovijo, da osebe nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj 40 odstotkov neizvršnih direktorskih mest ali pa da osebe nezadostno zastopanega spola zasedajo vsaj 33 odstotkov vseh direktorskih mest – tako izvršnih kot neizvršnih.

»Tu smo vendarle bolj ambiciozni od same direktive in želimo, da postopoma dosežejo te cilje tudi družbe s kapitalsko naložbo države ali samoupravne lokalne skupnosti, česar direktiva sama ne nalaga,« je povedala generalna direktorica Direktorata za notranji trg Karla Pinter.

Ministrstvo v okviru prenosa delegirane direktive v zvezi s prilagoditvijo meril velikosti mikro, malih, srednjih in velikih podjetij ali skupin prenaša zgolj kriterije velikosti družb in v novelo ne dodaja nobenih dodatnih zahtev.«

VIR: MGTŠ