Konferenca, ki je tokrat potekala v Goriških Brdih, je pritegnila blizu 200 udeležencev iz Slovenije, Hrvaške in Italije – Furlanije Julijske krajine.

Avtor:
povzeto po sporočilu za javnost

Avtor fotografij:
Arhiv občine Brda
Konferenca, ki je tokrat potekala v Goriških Brdih,  je pritegnila blizu 200 udeležencev iz Slovenije, Hrvaške in Italije – Furlanije Julijske krajine. Zbrani so se strinjali, da se je tekma za ogljično nevtralnost svetovnega gospodarstva že začela, pri čemer se uporaba zelenega vodik kaže kot del rešitve pri zeleni preobrazbi družbe.

Na posvetu so med drugim izpostavili, da je bila skupna akcija treh držav v severnojadranski regiji prepoznana kot najboljši in največji projekt med 22 predlaganimi projekti vodikovih dolin v Evropi leta 2023 ter, da omenjeni projekt med drugim odpira tudi številne nove poslovne priložnosti.
Direktor podjetja ECUBES Aleksander Gerbec je uvodoma predstavil zgodovino nastajanja projekta in povedal, da so idejo o tovrstnem povezovanju začeli razvijati že pred devetimi leti, jo pred šestimi leti prvič predstavili in pred štirimi dobili zanjo tudi uradno zeleno luč. »Pri razvoju prvotne zamisli je sodelovalo zelo veliko ljudi in sedaj smo dobili projekt, ki je dobil podporo Evropske komisije, bil ocenjen kot najboljši, tako da smo sedaj v poziciji, ko naslavljamo klimatske spremembe z akcijo. Tukaj imamo podjetja, ki imajo produkte, ki bodo razvila produkte, imamo odločevalce, ki razumejo, da je taka akcija za energetski prehod, še posebno v luči nedavnega dogajanja v Ukrajini, nujno potrebna, zato da smo energetsko samozadostni in da bomo imeli okolje, ki bo normalno prosperiralo. Zgodil se je preboj. Za ta projekt bomo dobili konkretno 25 milijonov evrov, ampak učinek, ki ga je ta projekt povzročil se že vidi v vedno večjem zanimanju podjetij za tovrstno tehnologijo. Samo na Hrvaškem je 140 podjetij, ki o investiranju intenzivno razmišljajo«, je sklenil svoja razmišljanja Aleksander Gerbec.

Da ima omenjeni projekt absolutno vladno podporo je poudaril tudi minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer, ki je izrazil zadovoljstvo, da projekt prehaja v fazo, ko se bodo začeli izvajati tudi prvi dejanski projekti, ki bodo pripeljali do proizvodnje vodika, ki je sestavni del zelenega prehoda.
V nadaljevanju je bilo slišati, da se moramo bolj kot kadarkoli za uspešno energetsko tranzicijo oprijeti rešitev na osnovi čistega vodika, brez katerega ni ogljične nevtralnosti. OB tem je bilo izpostavljeno, da je projekt treh držav North Adriatic Hydrogen Valley (NAHV), kjer HSE nastopa kot vodilni partner v konzorciju, prvi takšen primer v transnacionalnem prostoru in je ključnega pomena za doseganje zadanih podnebnih in energetskih ciljev Slovenije in Evrope, poleg tega pa ponuja tudi številne priložnosti na tehnološkem in znanstvenem področju ter na področju zaposlovanja. Uporaba vodika pri razogljičenju družbe bo najbolj izrazita na področju transporta in industrije, kjer je potreba po fosilnih gorivih velika. Predstavniki že vzpostavljenih vodikovih dolin iz Belgije, Avstrije ter Slovaške so poročali o pozitivnih spremembah, ki so jih v njihove države prinesle vzpostavitve vodikovih dolin, in priložnostih v industriji. Pri tem so opozorili na nujnost sodelovanja ključnih partnerjev, ki temelji na zaupanju in odgovornosti.

Kako, kdaj in s kakšnimi investicijami bomo dosegli zeleni prehod in s tem slovensko energetsko neodvisnost, pa je v enem od panelov predstavil generalni direktor HSE dr. Tomaž Štokelj in ob tem kot pomemben gradnik celotne zgodbe izpostavil vodikov pilot na območju TEŠ. Da je lahko severno-jadranski vodikov ekosistem strateška priložnost za razvoj regije, pa je v svojem nagovoru poudaril direktor družbe Salonit Anhovo dr. Tomaž Vuk. Kot je dejal, ta projekt konkretno za njihovo podjetje ponuja priložnosti, ki jih bodo rabili za razogljičenje  proizvodnje in dodal, da se bodo vanj vključili prek treh sklopov; demonstracije transporta z vodikom, ki bo vključevala proizvodnjo vodika z elektrolizo na njihovi lokaciji. V drugem sklopu se bodo ukvarjali z možnostmi transporta vodika do njihove lokacije preko Italije in Slovenije, želja pa je tudi raziskati, na kakšen način in kaj bi potrebovali za to, da bi lahko vodik uporabljali v lastni proizvodnji. (bj)

VIR: Naš Stik