Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Skupni letni strošek za ogrevanje bo za leto 2024 v primerjavi z letom 2023 višji za okoli sedem odstotkov, kljub temu pa bo daljinsko ogrevanje v Ljubljani še naprej med ugodnejšimi sistemi daljinskega ogrevanja v Sloveniji.

S 1. januarjem 2024 se bo variabilni del cene toplote za sistem daljinskega ogrevanja v Ljubljani, ki s toploto in sanitarno toplo vodo oskrbuje okoli 61 tisoč stanovanj, dvignil za 9,75 odstotka oziroma za 7,71 evra in bo znašal 86,78 evra/MWh. Fiksni del cene toplote bo ostal nespremenjen. Skupni letni strošek za ogrevanje bo za leto 2024 v primerjavi z letom 2023 višji za okoli sedem odstotkov, daljinsko ogrevanje v Ljubljani pa bo še naprej med ugodnejšimi sistemi daljinskega ogrevanja v Sloveniji. 

Spomnimo, Energetika Ljubljana je 1. novembra 2022 znižala variabilni del cene toplote za dobrih 12 odstotkov, in sicer z 91,4 evra na 79,07 evra/MWh. Vlada je s 1. januarjem 2023 sprejela uredbo, s katero je začasno zamejila ceno toplote iz sistemov daljinskega ogrevanja navzgor, in sicer na 98,7 evra/MWh.  Uredba je veljala do vključno 30. aprila 2023, za čas trajanja pa je onemogočila usklajevanje cen toplote z dejanskimi stroški energentov tudi distribucijskim sistemom, ki so imeli ceno nižjo od zamejene. Energetika Ljubljana je v tem času že beležila potrebo po uskladitvi cene toplote z dejanskimi stroški, po prenehanju uredbe pa je sprejela poslovno odločitev, da znižano ceno obdrži do konca koledarskega leta 2023 in s tem do konca prve polovice ogrevalne sezone 2023/2024. 

Z letom 2024 je uskladitev cene toplote z dejanskimi stroški že zakupljenih energentov (lesna biomasa, premog, zemeljski plin) in emisijskih kuponov potrebna. Nova cena toplote primerljiva s ceno, ki je v Ljubljani veljala že večino leta 2022, obenem pa bo še vedno nižja od regulirane cene, ki je skladno z državno uredbo veljala od januarja do maja 2023.
Skupni mesečni strošek toplote za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode za mesec januar 2024 bo v primerjavi nove cene toplote (86,78 evra/MWh) s prej veljavno ceno (79,07 evra/MWh) in ob upoštevanju vseh dajatev in DDV za povprečno stanovanje v velikosti 70 m2  višji za okvirno 11 evrov in bo znašal okvirno 140 evrov, za povprečno hišo v velikosti 200 m2 pa bo višji za okvirno 37 evrov in bo znašal okvirno 498 evrov.

Skupni letni strošek toplote za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode za leto 2024 bo v primerjavi nove cene s prej veljavno ceno ter ob upoštevanju vseh dajatev in DDV za povprečno stanovanje v velikosti 70 m2 višji za okvirno 64 evrov in bo znašal okvirno 942 evrov, za povprečno hišo v velikosti 200 m2 pa bo višji za okvirno 200 evrov in bo znašal okvirno 3.256 evrov.
Skupni letni strošek ogrevanja v Ljubljani za leto 2024 bo v primerjavi z letom 2023 višji za okoli sedem odstotkov. Kljub povišanju cene pa daljinsko ogrevanje v Ljubljani tudi v letu 2024 ostaja med cenovno ugodnejšimi sistemi v Sloveniji. Najugodnejše daljinsko ogrevanje imajo sicer v Mestni občini Celje, ki je obenem edina občina v Sloveniji, ki ima sežigalnico in za potrebe daljinskega ogrevanja uporablja tudi gorivo iz komunalnih odpadkov.

Kot poudarjajo v družbi Energetika Ljubljana, ima daljinska oskrba z energijo že sedaj pomembno vlogo v zmanjševanju vplivov na okolje in s tem povečanju kakovosti zraka, v prihodnosti pa bo imela še večjo. Primarni strateški cilj Energetike Ljubljana je namreč razogljičenje proizvodnih virov toplote in električne energije ter povečanje samooskrbe z domačimi viri, kot tudi razogljičenje distribucijskega sistema za oskrbo s plinom.

Trenutno najvišja prioriteta je zagon plinsko-parne enote (PPE-TOL), ki bo omogočila umik večine premoga iz Ljubljane. Jeseni so začeli z obdobjem vročih zagonov, v sklopu katerih testirajo nove naprave na zemeljski plin. V začetku leta 2024 načrtujejo tehnični pregled, ki mu bo sledilo poskusno obratovanje, nato pa redno obratovanje nove enote. 
S PPE-TOL pristopajo k zmanjševanju vplivov na okolje iz proizvodnih virov, saj bodo z uporabo zemeljskega plina za kar 70 odstotkov zmanjšali uporabo premoga. Strateškemu cilju razogljičenja proizvodnih virov bodo sledili tudi s povečanjem uporabe lesne biomase  - del obstoječe premogovne tehnologije v enoti TE-TOL bodo zamenjali s kotli na biomaso in s tem podvojili delež uporabe lesne biomase. Že sedaj so največji uporabnik lesne biomase v energetske namene v Sloveniji, in sicer iz lesne biomase letno proizvedejo okoli 16 odstotkov toplote in elektrike. Samooskrbo z energenti bodo bistveno povečali z izgradnjo sežigalnice, to je novega energetskega objekta, v katerem bodo toploto in elektriko proizvajali iz domačega goriva iz komunalnih odpadkov, ki bo omogočala čistejše, bolj zdravo okolje in nižje položnice. Delež OVE bodo povečali tudi s postavitvijo treh hidroelektrarn v okviru projekta vzpostavitve plovne infrastrukture in energijske izrabe Ljubljanice. Med energente, ki bodo imeli pomembno vlogo za zeleni prehod, sodi tudi vodik. Načrtujejo lastno proizvodnjo zelenega vodika, vključno s postavitvijo vodikove polnilnice, ki bo imela vlogo predvsem za uporabo v prometu. V načrtih imajo tudi postavitev večje toplotne črpalke in baterijskega hranilnika. Cilju razogljičenja distribucijskega omrežja zemeljskega plina pa bodo sledili s postopnim nadomeščanjem zemeljskega plina z biometanom.  
Vse to predstavlja pomembne korake tudi v Misiji 100 – v zavezi Mestne občine Ljubljana, da postane eno izmed sto podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030. (pb)

VIR: Naš Stik