Služba za komuniciranje RTV Slovenija

9. marec 2022 ob 15:54
Ljubljana - RTV SLO

Podelitev priznanj je povezovala Maja Moll, z glasbo pa je dogodek popestril Big Band RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Tadeja Tomšiča. Nagrajence in ostale prisotne sta nagovorila predsednik komisije za podelitev priznanj RTV Slovenija Bojan Ramšak in generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough, ki je sodelavkam in sodelavcem čestital za izjemne delovne dosežke v preteklem letu in v daljšem delovnem obdobju ter podelil priznanja za življenjsko delo, častna in posthumna priznanja.

Darja Hlavka Godina že od študijskih let ustvarja kot glasbena oblikovalka, komponistka, urednica za glasbo, najprej na Hrvaškem radiu in zdaj že več let na RTV Slovenija. Leta 1998 se je zaposlila v Uredništvu igranega programa Radia Slovenija in kot glasbena oblikovalka (so)oblikovala radijske igre, dokumentarne radijske igre, literarne, otroške in mladinske oddaje. Veliko radijskih iger, v katerih je ustvarila zvočno-glasbeno podobo, je sodelovalo na pomembnih mednarodnih radijskih (medijskih) festivalih (Prix Europa, Prix Italija, Prix Ex Aequo, Prix Marulić …). Številne so bile nagrajene in uvrščene v finale. Radijski arhiv hrani več sto literarnih oddaj, literarnih večerov in radijskih iger, ki jih je obogatila s svojim umetniškim izrazom.

Darja Hlavka Godina že več kot tri desetletja ustvarja pri najzahtevnejših radijskih, pa tudi gledaliških projektih. S svojim ustvarjanjem posega tudi na področji glasbene dramaturgije in režije zvoka. V radijskih igrah in gledaliških uprizoritvah ne oblikuje samo glasbe in ne izbira samo zvočnih efektov, temveč s svojim širokim znanjem, tankočutnostjo in bogatimi izkušnjami sodeluje pri razvoju slovenske radiofonije. Na tem področju sodi med nepogrešljive ustvarjalce in zrele umetniške osebnosti.

Izidor Grošelj je del RTV Slovenija že skoraj osemintrideset let. V tem času je opravljal različne novinarsko-uredniške naloge, med katerimi izstopa njegovo delo v redakciji dnevnoinformativnih oddaj Radia Slovenija, kjer je sprva opravljal novinarska dela, pozneje vodil osrednje informativne oddaje, urejal oddaje in pomagal pri organiziranju dela v uredništvu. S svojimi izkušnjami je poskrbel za vzgojo številnih rodov takrat mladih, danes pa uveljavljenih radijskih novinarjev in voditeljev. Leta 1995 je na željo športnega uredništva prevzel vodenje športne redakcije Radia Slovenija, 1997 pa prevzel vodenje uredništva dnevnoinformativnih oddaj. Leta 2007 je svoje delovne izkušnje oplemenitil še z urejanjem najzahtevnejše pogovorne oddaje na Radiu Slovenija – Studia ob 17h. Leta 2019 je prevzel mesto urednika vseh osrednjih oddaj in se tako lotil še najodgovornejšega dela v svoji karieri. Že nekaj let ureja, usklajuje, raziskuje tako rekoč vse vsebine v osrednjih radijskih informativnih oddajah, poročilih in novicah. Zaslužen je tudi za celovito prenovo vsebinske in zvočne podobe informativnega programa Radia Slovenija, ki se je zgodila marca lani.

Prispevek Izidorja Grošlja k podobi nacionalnega radia in RTV Slovenija je neizmeren. S svojim odhodom bo pustil izjemno bogato dediščino in najboljši vzor novinarstvu predanega sodelavca.

Dragomir Mikelić se je na TV Koper – Capodistria zaposlil leta 1978. Že leta 1984 je postal vodja TV-tehnike, leta 1993 bil imenovan za v. d. direktorja TV Koper – Capodistria, bil priča združitve radia in televizije v Regionalni RTV-center Koper – Capodistria, ki ga je nato vodil kar šestindvajset let. Sodeloval je s številnimi izjemnimi ljudmi, ki so postavili in začrtali vizijo najprej koprskega radia, pozneje pa tudi televizije. V zadnjem obdobju kariere se je ukvarjal z zahtevno in kompleksno nalogo uvrščanja lokalnih in regionalnih medijskih vsebin na svetovni splet ter podajanja teh v sodobnejši multimedijski obliki, ki bo pritegnila tudi mlajšo populacijo.

Nadaljevanje razvoja regionalnih in narodnostnih programov, združenih v regionalnem centru, je videl v luči nenehnega posodabljanja radia in televizije s sodobno tehnologijo ter z zagotavljanjem kontinuiranega procesa kadrovskega pomlajevanja, z namenom ohranjanja vloge osrednje multimedijske hiše v večkulturnem prostoru na stičišču treh držav oziroma regij, nadgraditvi projekta čezmejnega radia in televizije ter krepitvi lastne identitete programov v tesnem sodelovanju s programi nacionalnega radia in televizije.
Dragomir Mikelić - Miki je brez dvoma pustil pomemben pečat. Po štiridesetih letih dela na RTV Slovenija je še vedno prepričan, da je »biti zaposlen na RTV privilegij, ki se ga mnogi premalo zavedajo«.

Častna priznanja za delo na RTV Slovenija so prejeli dolgoletni sodelavci:

Polona Pivec je slavistka, ki je na Radiu Maribor začela kot lektorica, a se je kmalu podala na pot novinarskega ustvarjanja. V času, ko je bila odgovorna urednica Radia Maribor, se je lotila korenite vsebinske prenove. Leta 2006 je kot odgovorna urednica prevzela vodenje TV Maribor, na čelu katere je bila dva mandata. V tem času ji je uspelo temeljito prenoviti in osvežiti regionalni televizijski program, kar se je pokazalo tudi z dvigom gledanosti regionalnih vsebin. Ob koncu mandata se je posvetila ustvarjanju dokumentarnih oddaj Sledi. S svojim delom je v medijski krajini pustila neizbrisljive sledi.
Izjemno delo je opravila tudi kot raziskovalka, ko je v doktorsko disertacijo z naslovom: Novi jezikovni in pragmatični model kratkih radijskih informativnih besedil vtkala izkušnje svoje novinarske poti, hkrati pa je to izjemen prispevek k razvoju novinarske stroke.
V lanskem letu se je poslovila od poklicne novinarske kariere, ostaja pa njena dediščina bogate novinarske ustvarjalnosti.

Miro Štebe je svojo poklicno pot začel že kot honorarni sodelavec v zunanjepolitični redakciji na TV Slovenija. Leta 1979 se je redno zaposlil v informativni redakciji Radia Slovenija, nato je bil šestnajst let urednik teleteksta, v zadnjem obdobju pa je novinar v okviru dnevnoinformativnega programa TV Slovenija. Prav izkušnje iz treh različnih redakcij kažejo na njegovo vsestranskost. Kot dopisnik v kamniško-domžalskem okolju je še posebno pozoren na zgodbe malih ljudi in ljudi iz marginalnih skupin, kot so invalidi, osebe s posebnimi potrebami. Njegovo delo je izjemno dragoceno za vse informativne oddaje, med gledalci pa je prepoznana predvsem njegova ljubezen do gora. Ta se še posebej kaže v prispevkih, kjer opozarja na varnost v gorah. Njegova življenjska zgodba mu ni odvzela poguma, da bi bil še naprej radoveden in da bi gledalcem pokazal pozitiven pogled na svet, ob tem pa opozarjal na krivice in nepravilnosti.

Milan Zrimšek po 43 letih dela končuje svojo bogato kariero na Radiu Slovenija. Kot zvokovni tehnik z veliko delovnimi izkušnjami na področju snemanj klasične in zabavne glasbe je zanesljiv sodelavec, ki ga odlikuje tudi sposobnost uspešnega povezovanja glasbenih ustvarjalcev s snemalnimi ekipami. Njegovo poznavanje strokovnih tehničnih zahtev se dopolnjuje z njegovim poznavanjem glasbenih vsebin, zato je njegovo mnenje v snemalnih ekipah dragoceno. V vseh teh letih je sodeloval in soustvarjal nešteto koncertov in snemanj ter tako ustvaril bogat glasbeni opus. Delal je na vseh področjih glasbe, bil prisoten pri velikih projektih, na državnih proslavah, festivalih ter ob obiskih velikih gostov, pokrival koncerte iz naših krajev, koncerte Big Banda in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, orkestra in zbora Slovenske filharmonije. S svojim delom kaže izjemno afiniteto do glasbe in predanost svojemu poklicu.

Priznanja za izjemne ali nadpovprečne delovne dosežke v daljšem delovnem obdobju so prejeli:

Voditeljskemu paru Bakič/Conde je uspelo ohraniti in nadgraditi dolgoletno tradicijo aktualne, relevantne in poglobljene zunanjepolitične oddaje. Že tako eminentnemu seznamu gostov sta dodala nove strokovnjake, ki svoja mnenja pogosto delijo tudi z gledalci velikih medijskih hiš, kot so CNN, BBC, France24, Al Jazeera in druge. Brez dvoma je Globus najpomembnejša in edina tovrstna domača zunanjepolitična oddaja, primerljiva s podobnimi oddajami televizij v širši regiji.

Siniša Gačić je v zadnjih letih z neverjetno ustvarjalno energijo, inovativnostjo, drznostjo, svežimi idejami in režijskimi prijemi ustvaril sodobno in dinamično vizualno podobo nekaterih najzahtevnejših informativnih oddaj, ki so TV Slovenija postavile ob bok največjim medijskim hišam. Posebej izstopa njegovo delo pri oddajah Ekstravizor, vseh treh oddajah Studia 3 (Tarča, Globus, Točka preloma), pri vodilnih projektih in pri izjemno zahtevnem projektu sodelovanja dveh največjih medijskih hiš, TV Slovenija in POP TV, pri skupni oddaji Skupaj naprej.

Andrej Karoli kot voditelj sredinih juter, Popevke tedna in avtor glasbenih oprem z edinstvenim slogom – mešanico lucidnosti, razgledanosti, smisla za humor in neobremenjene klepetavosti – več kot dve desetletji pomembno zaznamuje Val 202, medijsko krajino in slovenski glasbeni prostor. Med odmevnejšimi avtorskimi prispevki so Jutranji koncerti, Živooke in izvirne glasbene izvedbe prireditev Ime leta in Dan 202. Preplet vseh aktivnosti je ključno izoblikoval glasbeno podobo Vala 202, iz katere črpajo novi rodovi radijskih ustvarjalcev in urednikov, ki jim je Karoli pogosto zgled, spodbuda in mentor.

Novinarka in urednica Ingrid Kašča Bucik je prepoznavno ime Radia Koper in zaščitni znak studia Nova Gorica. Je vsestranska novinarka, v preteklih letih se je usmerila predvsem v gospodarstvo. Znanje in izkušnje s tega področja je dopolnila z radijsko prireditvijo Gospodarstvenik Primorske, ki je z leti prerasla v skupen projekt primorskih medijskih hiš. Njeno novinarsko pero je spretno napisalo tako rekoč vse novinarske zvrsti in žanre, tudi najzahtevnejše komentarje in reportaže, kjer sta novinarju zaupani odgovornost in čast pustiti osebni pečat, ki ga je Ingrid Kašča Bucik nedvomno pustila.

Doc. dr. Zoran Medved je na RTV Slovenija zaposlen od 1987 in je v svoji karieri dosegel skoraj vse, kar lahko doseže poklicni novinar. Bil je dopisnik, komentator, urednik uredništva informativnih oddaj, pomočnik direktorja TV Slovenija za razvoj regionalnih TV programov, prvi urednik jutranjega programa TV Slovenija, odgovorni urednik TV Maribor in svetovalec generalnega direktorja RTV Slovenija. S svojim delom je prispeval h kakovosti in pestrosti programa, z osebno angažiranostjo pa k odmevnosti programskih dosežkov. Kot nacionalni koordinator je že od leta 2002 vsestransko mednarodno aktiven v združenju Circom Regional. Pomembno vlogo je odigral tudi kot predsednik Koordinacije novinarskih sindikatov v občutljivem času prehoda v javni sektor in reforme plačnega sistema.

V Uredništvu otroških in mladinskih oddaj TV Slovenija deluje majhno, a izjemno srčno in predano uredništvo risank, ki že 40 let skrbi za kakovosten izbor in sinhronizacijo risank. Lani so obeležili 40 let kultne oddaje Živ žav, ob kateri so in še vedno rastejo rodovi Slovencev in ki je, tudi zaradi te ekipe, še vedno najbolj prepoznavna in gledana oddaja za najmlajše na TV Slovenija. Ob tako pomembnem jubileju si zagotovo zaslužijo priznanje za izjemne dosežke.

Ilinka Todorovski je v petletnem mandatu varuhinje, ki se je iztekel januarja 2022, utrdila vlogo instituta varuha kot zaveznika javnosti, angažiranega posrednika med občinstvom in programskimi ustvarjalci ter zaupanja vrednega pomočnika RTV Slovenija pri izboljšavah delovanja. V številnih odgovorih pritožnikom, člankih na spletni strani in javnih nastopih je pojasnjevala vlogo, ustroj in delovanje RTV Slovenija, z mnenji in priporočili spodbujala spoštovanje najvišjih etičnih in poklicnih meril ter sprožila številne notranje razprave in učne procese v uredništvih. Slovenski model instituta varuha je kot primer dobre prakse predstavljala tudi v tujini, na primer, Črni gori, kjer se ta institut šele uveljavlja.

Priznanja za izjemne oziroma nadpovprečne delovne dosežke v preteklem letu so prejeli: Dejan Cencelj, Tomaž Drnovšek, Davor Lonzarič in Luka Zebec za projekt RTV 365 – nov portal multimedijskih vsebin s Filmoteko, bogato knjižnico slovenskih filmov, novinarka Aleksandra Dežman za rahločutno in obzirno predstavitev občutljivih tem v oddaji Tednik, ustvarjalna skupina dokumentarne radijske igre Glas šakala - Saška Rakef Perko, Tina Kozin, Matjaž Miklič, Bojana Šaljić Podešva, Pia Brezavšček in Martin Florjančič - za izjemno radiofonsko storitev, novinarka in voditeljica Tanja Gobec za oddajo Politično, Mitja Groznik, ki s pretanjenim občutkom za zvočno estetiko poslušalcem poleg občutka sodelovanja ponuja tudi vpogled v radijski studio, Vinko Ilc, zaslužen, da so na radiu tik pred prehodom na nov multimedijski sistem, ki prvič skupaj s televizijo odpira nove možnosti delovanja medija, novinarka Saška Jazbec in snemalec Tomaž Trontel, tandem, sposoben v kratkem času profesionalno opraviti tudi najzahtevnejše projekte, Maša Kljun, urednica oddaje Kaj dogaja, ki je pod njenim vodstvom dosegla visoko gledanost in postala prepoznavna, izvedbena ekipa razvojnih inženirjev in prevajalke v sestavi Saša Koderman Patačko, Rade Bojić in Darinka Koderman Patačko za posebno podnaslovitev dokumentarne oddaje Ženska, ženske, za katero je prevajalka prejela tudi nagrado Društva slovenskih filmskih in televizijskih ustvarjalcev, Aljoša Masten, strokovnjak za področje vesolja in tehnologij, ki bralce spletne strani rtvslo.si obvešča o novostih raziskovanja vesolja, Matej Novak, glavni tehnični vodja najzahtevnejšega projekta RTV Slovenija – Svetovnega prvenstva v biatlonu na Pokljuki 2021, za uspešno realizacijo tega, Tomaž Pirš za izjemno delo na področju uvajanja novih tehnologij in pristopov v radijski produkciji, producent Športnega programa Tom Andrew Tomanič za odlično usklajevanje in vodenje več kot stočlanske ekipe TV SLO na prizorišču SP v biatlonu na Pokljuki, Igor Tominec in Dare Rupar za izstopajoče športne prenose kolesarskih dirk na Valu 202 in Tomislav Zajc, ki je ob svojem rednem delu poskrbel za optimizacijo delovnih procesov.

Franc Arko je z RTV Slovenija začel sodelovati že leta 1980. Več kot deset let je delal v Informativnem programu, kjer je ustvarjal tako dnevnoinformativne oddaje kot tudi daljše dokumentarne oddaje (Mednarodna obzorja, Dosje in podobne). Med osamosvojitveno vojno je bil v ekipi ustvarjalcev dnevnoinformativnih oddaj, ki je vojno tako rekoč preživela v službi. Nato je odšel v Otroški in mladinski program, kjer je režiral oddaje Periskop, pri katerih je vpeljal nekaj avtorskih pogledov in novosti. Režiral je tudi igrane filme in nadaljevanke in zanje pisal scenarije (Peta hiša na levi, Anica, Peter in Petra, Šolarček, Mostovi mojega dedka, Temna stran lune …). To njegovo ustvarjalno obdobje je trajalo več kot dvajset let. Zadnjih deset let je sodeloval predvsem z Izobraževalnim programom, kjer je ustvarjal vizualno podobo tako studijskih oddaj kot izobraževalnih dokumentarnih serij.

Dejan Čretnik je bil režiser zimskošportnih dogodkov zadnjih let, v zadnji zimi Svetovnega prvenstva v biatlonu na Pokljuki 2021 in Svetovnega prvenstva v poletih v Planici 2020. S svojo strokovnostjo, poznavanjem specifike športnih dogodkov in toplim, a hkrati motivacijskim odnosom do sodelavcev je ustvaril številne mednarodne prenose, ki so ponesli ugled naše hiše in države po vsem svetu. Kot vrhunskega strokovnjaka so ga prepoznali v okviru posameznih mednarodnih športnih zvez, EBU-ja in posameznih članic, in ga tako večkrat povabili tudi kot režiserja njihovih dogodkov. Dejan Čretnik je nadaljeval žlahtno tradicijo vrhunskih režiserjev naše hiše, predvsem v zimskih športih je s svojo inovativnostjo postavljal svetovne standarde za televizijske prenose.

Zvokovna izvedba Gregor Groznik. Za vedno so obnemele odpovedi z njegovim imenom, a sadovi njegovega dela bodo še dolgo ostali z nami. Spominjali se ga bomo kot dragocenega sodelavca, ki je pred petindvajsetimi leti prvič stopil v radijsko hišo. Kot elektrotehnika ga je poklicna pot zapeljala v tehnično dejavnost, za mešalno mizo na predvajanju programov Radia Slovenija. Imel je izostren občutek in posluh za oblikovanje zvočne slike. Zavedal se je, da je razvijanje spretnosti oblikovalcev zvoka nikoli dokončana zgodba. To filozofijo je prenašal tudi na mlajše sodelavce, ki jih je kot mentor pripravljal na zahtevno pot tehničnega realizatorja radijskega programa. Bil je predan svojemu delu, ki ga je opravljal z občutkom in odgovornostjo.