Ljubljana, 12. marca - Po lanskem rekordnem pesimizmu je letos med predsedniki uprav in direktorji zaznati precejšen zasuk v nasprotno smer, je pokazala raziskava družbe PricewaterhouseCoopers (PwC). Kljub temu je zaupanje v dolgoročno prihodnost še bolj krhko kot lani, podjetja pa izpostavljajo pomen temeljite preobrazbe.

 

Po manj obetavnem lanskem letu, ko je v svetovno rast zaupalo 18 odstotkov anketirancev, se je letos delež pozitivno naravnanih povečal na 38 odstotkov. Trend povečanega zaupanja je raziskava pokazala tudi v Sloveniji, kjer je bilo lani optimističnih 13 odstotkov anketirancev, letos pa so se optimistična pričakovanja glede globalne rasti skoraj potrojila na 34 odstotkov, je na današnji predstavitvi rezultatov raziskave v Ljubljani povedala direktorica oddelka za pravne storitve PwC v Sloveniji Sanja Savič.

Kljub temu pa je zaupanje v dolgoročno prihodnost po njenih besedah še bolj krhko kot lani. Približno polovica vodilnih namreč ne verjame, da bo njihovo podjetje brez temeljite preobrazbe uspešno tudi naslednjih deset let, saj se tehnološki in podnebni pritiski stopnjujejo zelo hitro. "V Sloveniji je ta ocena še bolj izostrena. 45 odstotkov direktorjev po svetu, v Sloveniji pa kar 59 odstotkov, dvomi, da bo njihovo podjetje preživelo v naslednjih desetih letih, če ostanejo na sedanji poslovni poti," je povedala.

Kot so še izpostavili v PwC, primerjava za nazaj pokaže, da gre pri letošnjih napovedih gospodarske rasti za vrnitev na ocene iz predkoronskih časov. "Krivulja nakazuje vrnitev k zmernosti po obdobju ekstremnih padcev in vzponov pred, med in po pandemiji," so zapisali. Slovenski predsedniki uprav in direktorji so v raziskavi prvič sodelovali leta 2019.

Najbolj izpostavljen ukrep na področju zelenega prehoda je po izsledkih raziskave tako doma kot po svetu energetska učinkovitost. Ob tem štirje od desetih direktorjev po svetu oziroma trije od desetih v Sloveniji poročajo, da so zaradi podnebju prijaznih naložb pristali na nižje donose.

Zaupanje v potencial generativne umetne inteligence je v Sloveniji nekoliko manjše kot na globalni ravni, prav tako so slovenski direktorji manj prepričani v višje dohodke zaradi umetne inteligence.

Kot je ocenila izvršna direktorica Združenja Manager Petra Juvančič, so leta negotovosti in šokov gospodarstvo spodbudila k večji odpornosti in pripravljenosti na spremembe. "Izzivi sicer ostajajo veliki, saj smo v prelomnem obdobju transformacije," je poudarila.

Glavni zaviralni dejavniki pri razvoju poslovnega okolja ostajajo administrativne ovire, težava je še naprej tudi nepredvidljivost regulativnih okvirov. "Prezrta ne sme ostati niti demografska slika, ki se že zdaj kaže v obliki pomanjkanja delovne sile," je dejala.

V letošnji globalni raziskavi, ki je 27. po vrsti, sta sodelovala 4702 izvršna direktorja iz 105 držav, med njimi 41 iz Slovenije. Izvedli so jo oktobra in novembra lani.

Kot je na okrogli mizi po predstavitvi rezultatov ocenil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež, smo vstopili v obdobje največjih gospodarskih sprememb v zgodovini. "Soočeni smo s takšno globino sprememb, da je transformacija samoumevna," je dejal. Tudi v naslednjih letih nas čaka nestabilno okolje, zato bo prilagodljivost po njegovih besedah nujna.

Direktor družbe Interenergo Blaž Šterk se je strinjal, da se je treba stalno prilagajati in analizirati rezultate. Kot eno večjih težav je izpostavil pomanjkanje vodij. "Ne govorim o menedžerjih, temveč pravih voditeljih. Ni malo primerov, ko menedžer govori nekaj, dela pa ravno nasprotno," je dejal.

Direktorica Merkur zavarovalnice Meta Lahne je kot težavo izpostavila, da se morajo podjetja preveč ukvarjati z regulativnim okoljem. "To z vidika krepitve produktivnosti ni dobro," je opozorila. Kot primer ovire za razvoj je izpostavila tudi nasprotovanje zasebnemu zdravstvu. "Delamo se, kot da ne obstaja. Namesto tega bi se morali vprašati, kako ga učinkovito povezati z javnim," je dejala.

Direktor tehnološkega svetovanja za jugovzhodno Evropo pri PwC v Sloveniji Vlado Šarenac je slovensko poslovno okolje ocenil kot dokaj stabilno, vendar nestimulativno. "Naš cilj morajo biti ozko in srednje specializirane dejavnosti, saj smo na teh področjih že zdaj najbolj uspešni," je dejal. Glede umetne inteligence je ocenil, da je največja težava njeno nepoznavanje. Kdor ve, kako jo pametno izkoristiti, se je ne bo bal, je dodal.

Po mnenju direktorice Siemensa v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji Medeje Lončar nam bo razvoj tehnologije pomagal rešiti druge izzive. Ob tem je poudarila, da ima Slovenija izjemno močno industrijsko bazo, ki pa bo potrebovala obsežna vlaganja v nove tehnologije. Kot primer je izpostavila avtomobilsko industrijo, kjer so tehnološke spremembe ogromne. "Če si dobavitelj tej industriji, pač moraš biti del teh sprememb," je dodala.

VIR: STAkrog