Rast življenjskih stroškov najbolj vpliva na vsakdanje življenje

Anketiranci med desetimi ponujenimi političnimi in gospodarskimi okoliščinami oz. dogodki, ki vplivajo na naše vsakdanje življenja, že vse od marca letos na prvo mesto postavljajo rast življenjskih stroškov. Tako se je v julijski meritvi odločilo dve tretjini vprašanih (67%), kar je sicer značilno manj, kot mesec pred tem, ko so ta odgovor izbrali kar trije od štirih vprašanih (75%), to je bila hkrati tudi do sedaj najvišja izmerjena vrednost. Na drugem mestu sledi odgovor »morebitno pomanjkanje dobrin, hrane, energentov«, ki ga izbira slaba polovica vprašanih (45%), ta delež je na podobno visoki ravni vse od marca 2022, le v aprilu, tik pred volitvami, je padel pod 40%. Na tretjem mestu so tokrat »podnebne spremembe« z 38%, ta delež se je od marca 2022 podvojil. Naraščanje deleža izbire tega odgovora sicer sovpada z naraščanjem dnevnih temperatur, julijski skok je bil najbolj izrazit in statistično značilen, prav tako sovpada s prvim občutnejšim vročinskim valom letos.

Na drugi strani pa je glede na marec 2022 skoraj za polovico nižji delež tistih, ki izbirajo »vojno v Ukrajini« kot tisto okoliščino, ki pomembno vpliva na njihovo vsakdanje življenje, skladno s tem se redkeje izbirata tudi odgovora »nevarnost 3. svetovne / jedrske vojne« ter »možnost vojne v BiH«. Občutno upada tudi izbira odgovora »aktualni politični dogodki v državi« (17%), ta delež je na primer tik pred volitvami aprila letos znašal več kot tretjino vprašanih (34%).

Iz meseca v mesec pa zato narašča izbira odgovora »padanje vrednosti premoženja«, julija ga izbira že skoraj vsak peti vprašani (19%). Še več jih izbira odgovor »potencialna ekonomska kriza«, natanko tretjina (33%), marca in aprila je bil ta delež še pod 30%, od maja dalje vztraja nad 30%.

Največjo spremembo v julijski meritvi pa predstavlja izbira odgovora »širjenje koronavirusa«, ki ga tokrat izbira skoraj četrtina vprašanih, kar je sicer še vedno relativno malo glede na nekatere druge odgovore, a vendarle za deset odstotnih točk več kot mesec pred tem.

Glede na začetek leta 2022 boljše doživljanje razmer, a daleč od normalnosti

Indeks normalnosti, s katerim spremljamo osebno doživljanje razmer (»Kako vi osebno doživljate trenutno situacijo in življenje v sedanjih razmerah?«), znaša +6 in je že četrti mesec zapored pozitiven, kar pomeni, da je med prebivalci več tistih, ki trenutne razmere doživljajo bolj pozitivno kot ne. Natanko takšno vrednost je ta indeks dosegel ob prvi meritvi konec marca 2020, slaba dva tedna po prvem zaprtju javnega življenja, do sedaj najvišja izmerjena vrednost pa je znašala +50, izmerjena v začetku junija 2020.

Glede na začetek leta 2022 pa sta se občutno poslabšala indeksa finančnega stanja in obsega potrošnje. Indeks finančnega stanja, s katerim spremljamo oceno osebnega trenutnega in pričakovanega finančnega stanja, je julija pristal pri -28, kar pomeni, da je delež tistih, ki se jim je, ali pa pričakujejo, da se jim bo finančno stanje še poslabšalo, višji od deleža tistih, za katere to ne velja. To je sicer nekoliko bolje kot mesec pred tem, ko je ta indeks znašal že -37. Še bolj pesimističen je pogled na indeks potrošnje, s katerim spremljamo oceno obsega potrošnje, ki je že drugi mesec zapored nižje od -60, kar pomeni, da je v populaciji občutno več takšnih, ki so ali pa pričakujejo, da bodo zmanjšali obseg potrošnje, kot obratno.

Oba indikatorja tvorita še en zelo pomemben kazalec, strukturo trenutnega in pričakovanega finančnega stanja oz. obsega potrošnje. Ta struktura je trenutno precej podobna situaciji marca 2020 ob začetku epidemije, hkrati pa že spominja tudi na strukturo, ki smo jo opazovali v začetku recesije septembra 2009. Nadaljevanje takšnega trenda bi pomenilo, da se utegne Slovenija že to jesen znajti v razmerah negativnega vpliva potrošnje na gospodarsko rast.

 

Namera cepljenja že nekaj mesecev nespremenjena

SKUPNA REALIZIRANA IN IZRAŽENA NAMERA CEPLJENJA V POPULACIJI 18-75 LET: 80% / n.s.

(Delež že vsaj enkrat cepljenih in tistih, ki pravijo, da se bodo zagotovo ali verjetno cepili.)

DELEŽ »PC« V POPULACIJI 18-75 LET: 89% / n.s.

(Unija vseh vsaj enkrat cepljenih IN/ALI s PCR testom potrjeno okuženih oziroma tistih, ki so »povsem prepričani«, da so že bili okuženi, čeprav niso bili testirani.)

PR: »Vir: Raziskava #Novanormalnost, zadnja meritev 18.-21.7., n=515; Valicon.«

Raziskava se izvaja v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Spletni panel Jazvem.si je največji spletni panel anketirancev v Sloveniji. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja.

Valicon vodilna družba za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje v Sloveniji, ustanovljena leta 1996. Ustanovitelja in vodilni osebi v podjetju sta člana združenja ESOMAR.