Ministrstvo za kmetijstvo je s Kmetijskim inštitutom Slovenije ter ljubljanskima Biotehniško in Veterinarsko fakulteto podpisalo pogodbo o sofinanciranju projekta Digitalizacija podatkovnih zbirk v živinoreji. Za razvoj enotnega informacijskega sistema bo v okviru Načrta za okrevanje in odpornost namenjenih 3,5 milijona evrov.

Podatkovne zbirke v živinoreji se vodijo v okviru javne službe strokovnih nalog v živinoreji, ki jo izvajajo različne inštitucije v Sloveniji. Različne zbirke so med seboj in z uradnimi registri slabo povezane, kar otežuje dostop do podatkov in povzroča dodatno delo pri vodenju in usklajevanju ter zvišuje stroške poslovanja, je danes objavilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Raziskovalci in strokovni sodelavci Kmetijskega inštituta Slovenije ter Biotehniške in Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani bodo v okviru petletnega projekta digitalizacije podatkovnih zbirk v živinoreji razvili enoten sodoben informacijski sistem, ki bo nudil učinkovito podporo za izvajanje nalog javne službe strokovnih nalog v živinoreji in rejskih programov, podporo rejcem pri vodenju črede in strokovnim službam, ki jim pri tem pomagajo, podporo javni upravi pri vodenju in spremljanju kmetijske politike na državni in lokalni ravni, predvsem ministrstvu in njegovim organom v sestavi, ter ostalim uporabnikom teh podatkov.

Namen je vzpostaviti tesnejše povezovanje med podatkovnimi zbirkami za posamezne vrste živali in gensko banko, skupno vstopno točko za različne skupine uporabnikov in zajem podatkov čim bližje kraju nastanka in čim prej po nastalem dogodku, digitalizirati nekatere registrov, ki se sedaj vodijo v papirni obliki, dopolniti manjkajoče podatke ter zagotoviti povezljivost z uradnimi registri na nacionalni ravni in lažje mednarodno povezovanje.

Projekt bo z ohranitvijo arhiva rodovniških knjig in drugih pomembnih dokumentov pomembno prispeval tudi k ohranitvi kulturne dediščine, dodajajo na ministrstvu.

"Nadgrajen in digitaliziran sistem podatkovnih zbirk v živinoreji bo omogočil tudi izdelavo zahtevnih analiz, modelov in napovedi. Urejene in povezane podatkovne zbirke bodo v prihodnosti s pomočjo strojnega učenja in umetne inteligence odprle neslutene možnosti uporabe pri vodenju črede in pri načrtovanju ukrepov kmetijske politike," še pravijo na ministrstvu.

VIR: STAkrog