| Avtor: Jože Volfand |

»Vsekakor pa pričakujemo, da bo vlada med upravičence nadomestil po Uredbi za nadomestila v skladu z 18. členom zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije vključila tudi distributerje, ki imajo v ceniku za mesec januar 2023 ceno toplote nižje od navzgor zamejene cene v višini 98,70 €/MWh,« opisuje težave Komunalnega podjetja Velenje mag. Gašper Škarja. Zaradi uredbe si bodo dodatno otežili poslovanje in pričakujejo spremembo sheme za refundacijo. Hkrati se zavedajo, da negotove elektroenergetske razmere v Šaleški dolini zahtevajo rezervni načrt ogrevanja Šaleške doline. Prav tako so pripravili načrt, s katerim so predvideli v celoti zelene vire energije in popolno neodvisnost od premoga. Projekt preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja so že predstavili Evropski komisiji.

Tako kot večina distributerjev se tudi v Komunalnem podjetju Velenje soočamo s podražitvami na trgu. Komunalno podjetje Velenje je na januarski seji sveta ustanoviteljev predstavnike lokalne skupnosti seznanilo s povišanjem nakupne cene toplotne energije s strani Termoelektrarne Šoštanj, ki je s 1. 12. 2022 dvignila ceno za 15,3 %, a nas je o dvigu obvestila šele 9. 1. 2023. Na pogajanjih s predstavniki Holdinga Slovenske elektrarne, TEŠ in Premogovnika Velenje nam je TEŠ napovedal dodaten dvig povprečne nakupne cene toplote s 1. 2. 2023 za 11,7 %. Komunalno podjetje Velenje sredi leta 2022 ni uveljavilo celotnega dviga povprečne nakupne cene toplote, pač pa je del bremena takrat s pomočjo občin ustanoviteljic prevzelo na svoja pleča, zato smo bili k uveljavitvi polnega dviga cene toplote s 1. 2. 2023 primorani.  Poleg dviga cene na strani Termoelektrarne Šoštanj in naraščajočih cen emisijskih kuponov so pritisk na dvig cene povečevale manjše prodane količine toplote v obdobju tople jeseni in začetka zime in močno povišani stroški električne energije. Na podlagi nove povprečne nakupne cene toplote s strani TEŠ, ki s 1. 2. znaša 51,38 €/MWh (brez DDV), je svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje 27. 1. 2023 sklenil, da novi variabilni del cene toplote za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo za uporabnike Šaleške doline s 1. 2. 2023 znaša 73,05421 €/MWh (brez DDV). Skladno s tem smo 28. 1. 2023 oddali tudi vlogo na Agencijo za energijo, na katero nismo prejeli pripomb.

O dvigu variabilne cene smo, skladno z zakonodajo, že obveščali odjemalce in širšo zainteresirano javnost. Naknadno, po preverjanju na MOPE, pa smo ugotovili, da nam je vladna Uredba o oblikovanju cene toplote iz daljinskega ogrevanja, ki za obdobje od 1. januarja do 30. aprila 2023 znaša 98,70 €/MWh, v svojem 2. členu dvig cene prepovedala.

Zaradi Uredbe o oblikovanju cene toplote iz daljinskega ogrevanja, po kateri se cena toplote gospodinjskim odjemalcem do 30. 4. 2023 namreč ne sme povišati, ocenjujemo izpad prihodka v višini 1,47 mio evrov za obdobje od 1. 2.  do 30. 4. 2023. Variabilni del cene toplote poslovnemu in industrijskemu odjemu se spremeni skladno z napovedanim dvigom cene toplote s 1. 2. 2023. Za Komunalno podjetje Velenje, ki je že tako na robu insolventnosti, to pomeni dodatno 500.000 evrov neposredne izgube vsak mesec v okviru veljavnosti Uredbe in to kljub sprejemu dodatnih ukrepov za obvladovanje likvidnosti. Mislim na mehanizem naknadnih vplačil kapitala, na odlog plačila izdanih računov, racionalizacijo znotraj podjetja, prerazporejanje investicij in podobno.

S strani MOPE smo prejeli poziv za dodatna pojasnila, ki smo jih tudi že posredovali. Vsekakor pa pričakujemo, da bo vlada med upravičence nadomestil po Uredbi za nadomestila v skladu z 18. členom Zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije vključila tudi distributerje, ki imajo v ceniku za mesec januar 2023 ceno toplote nižjo od navzgor zamejene cene v višini 98,70 €/MWh. Ocenjujemo, da je priprava sheme za refundacijo, ki bi veljala tudi za podjetja, ki so pod zamejeno ceno, nujna. Šaleška dolina bi tudi z nameravanim dvigom variabilnega dela cene toplote ostala pod mejo, ki jo Uredba določa.

Ravno zaradi načrtovanega bližnjega zaprtja Premogovnika Velenje, evropske usmeritve k podnebni nevtralnosti, ambicioznih zavez iz Pariškega sporazuma in energetske krize, ki je posledica rusko-ukrajinskega spora, moramo biti v Komunalnem podjetju Velenje čimprej pripravljeni na rezervni načrt ogrevanja Šaleške doline. Z našim daljinskim sistemom trenutno s toplotno energijo oskrbujemo skoraj 40.000 prebivalcev in več kot 650 industrijskih uporabnikov, pri čemer smo povsem odvisni od Termoelektrarne Šoštanj. Z občinama ustanoviteljicama, Velenje in Šoštanj, in s strokovnimi partnerji, to so podjetja ELES, Kolektor in Esotech, smo pripravili Akcijski načrt preobrazbe daljinskega sistema ogrevanje Šaleške doline do leta 2033. Prvi koraki na poti k preobrazbi so obnova izolacij in podporja na distribucijskem omrežju, posodobitve toplotnih postaj in energetska sanacija stavb. Že samo ti trije koraki bi pomenili 25.269 ton manj izpustov CO2,  za 21.150 t manj porabljenega premoga in prihranek toplotne energije v višini 76.559 MWh. Šele po tem bomo lahko vpeljali 100-odstotno zelene vire energije za daljinsko ogrevanje.

Komunalno podjetje Velenje bo tudi v prihodnosti povečevalo lastno oskrbo z električno energijo. Že danes jo proizvajamo iz Male hidroelektrarne Čujež in soproizvodnje na Centralni čistilni napravi, sočasno pa izvajamo postopke postavitve sončnih elektrarn na različne objekte v naši oskrbi. Glede na aktualne novice o začetku črpanja sredstev iz evropskih mehanizmov Načrt za okrevanje in odpornost ter Sklad za pravični prehod verjamemo, da bomo k izvajanju Akcijskega načrta pristopili že letos. Za nas je izjemno pomemben tudi odziv na predlagane tehnologije in terminski načrt, zato smo začeli z dialogom z vsemi ključnimi politikami in zainteresirano javnostjo.

Sledimo smernicam trajnostnega načrta razvoja sistemov daljinskega ogrevanja. V začetni fazi želimo z digitalizacijo in vlaganji v obnove izolacij cevovoda in postavitvijo novih toplotnih podpostaj ter posodobitvijo obstoječih doseči zmanjšanje obratovalnih parametrov in izgub v sistemu. To je tudi nujen predhodni korak za zagotovitev umeščanja zelenih tehnologij  oz. novih zelenih OVE.

Trenutno je edini dobavitelj TEŠ, ki uporablja le premog. A pripravili smo Akcijski načrt, kjer smo predvideli 100-odstotno zelene vire energije in popolno neodvisnost od fosilnega goriva. Z uporabo toplotnih črpalk, sončne energije, biomaso za SPTE in geotermalno energijo. Kombinacija vseh bo pomenila zeleno prihodnost Šaleške doline. Z izvajanjem AN smo intenzivno začeli že sredi leta 2022. V izdelavi je projektna dokumentacija za posamezne projekte, tako da smo kot podjetje v celoti pripravljeni na naslednje korake. Vseeno bo zelena preobrazba ogromen strokovni, organizacijski in finančni zalogaj, kjer nam samim brez ustrezne podpore Evropske komisije in vlade RS ne bo uspelo. Za prebivalce doline želimo ohraniti enoten sistem ogrevanja? Le tako lahko prispevamo k čistemu zraku, saj vsak odklop, pa tudi nižanje moči na priključku, pomeni slabljenje sistema in večje izpuste CO2 zaradi individualnih načrtov ogrevanja. S celovitim, zelenim sistemom daljinskega ogrevanja bomo vsi skupaj tudi družbeno odgovorni, oskrba s toploto bo ostala zanesljiva in varna, predvsem pa bo še bolj učinkovita.

Osnova preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja bo najboljša možna kombinacija vseh razpoložljivih OVE virov. Projekt preobrazbe smo že predstavili Evropski komisiji, Službi Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, pa tudi pristojnemu ministrstvu in zanj smo poželi podporo. Na zadnjem srečanju z vsemi akterji Šaleške doline smo prejeli jasen signal ministra Bojana Kumra, da bo država ustrezno podprla projekte, ki bodo usklajeni na ravni celotne Šaleške doline. Zato smo pospešeno pristopili k pripravi skupnega koncepta s Termoelektrarno Šoštanj. S TEŠ smo se na načelni ravni sicer že dogovorili, da bo lahko obstoječe energetsko postrojenje tudi v prihodnje del daljinskega ogrevanja, čeprav energent ne bo več premog. Dogovorili smo se, da strokovni vodje podjetij v najkrajšem možnem času izmenjajo ter uskladijo vsak svoje načrte za lokalno energetsko preobrazbo in preobrazbo daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini. Tako ne bo več prihajalo do podvajanja pri vlogah za pridobivanje evropskih in državnih sredstev za te načrte.

Eden izmed prednostnih projektov je tudi uvajanje vodikov tehnologij za lokalni potniški promet. Skupaj z lokalnimi skupnostmi iščemo vse razpoložljive vire, predvsem nepovratne iz mehanizmov EU.

Obseg priključenega prebivalstva na javno kanalizacijo v treh občinah je ob koncu leta 2022 tak, da je največ priključenih v Velenju, 89,7 %, v Šoštanju 69 in v Šmartnem ob Paki 47,9 %. Iz številk res izhaja, da imata občini Šoštanj in Šmartno ob paki najmanjše število priključenih prebivalcev, vendar obseg izgradnje javne kanalizacije določa državni operativni program. Na osnovi državnega operativnega programa so vse tri občine sprejele lokalni operativni program, kjer so same določile, kje bo javna kanalizacija zgrajena in kje se bo čiščenje komunalne odpadne vode reševalo z vgradnjo individualnih čistilnih naprav. Zaradi redke poselitve občine Šoštanj izven mesta in primestnih naselij bo tudi po izgradnji vse načrtovane kanalizacije do leta 2027 od cca. 8.800 prebivalcev brez priključitve na javno kanalizacijo ostalo cca. 2.300 prebivalcev, ki bodo čiščenje komunalne odpadne vode izvajali z individualnimi malimi čistilnimi napravami. Občina Velenje ima sicer največji odstotek priključenega prebivalstva, ima pa še kar nekaj neopremljenih naselij, kot so Vinska gora, Lipje, Pirešica, Prelska. Tudi občina Šmartno ob Paki ima še precejšnje obveznosti pri izgradnji javne kanalizacije. Izgradnja v prihodnjih letih je odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev, pri čemer brez pomoči države ali EU ne bo uspela pravočasno izpolniti vseh obvez.

V KPV več kot 99 % vse zajete surove vode obdelamo na najsodobnejših ultrafiltracijskih napravah, zato je kakovost dobavljene vode uporabnikom visoka in konstantna preko celega leta. V letu 2022 so bili na iztočnih mestih uporabnikov odvzeti 404 vzorci in vsi so bili ustrezni. V letu 2022 smo od 4.380.000 m3 zajete surove vode na zajemu načrpali le 9.700 m3 vode, ostala zajeta količina pa je bila gravitacijskega izvora. Ker je območje oskrbe vseh treh občin višinsko zelo razgibano, moramo dobavljeno vodo prečrpavati na višje predele; včasih isto vodo tudi štirikrat, npr. Paški Kozjak. Najnižji uporabnik na vodovodnem sistemu se namreč nahaja na nadmorski višini 305 m, najvišji uporabnik pa na kar 1065 metrov nadmorske višine. Zaradi navedenega moramo za ustrezno oskrbo vseh uporabnikov kar 25 % distribuirane vode prečrpavati.

Uporabniki so ta center zelo dobro sprejeli, Center je vir ažurnih informacij o svojih porabah, lahko jih primerjajo v različnih časovnih obdobjih, dobijo odgovore na odprta vprašanja, javljajo odčitke svojih merilnikov. Skratka, na enem mestu dobijo vse kakovostne in relevantne informacije. Kljub številnim promocijam ocenjujemo, da še vedno premalo odjemalcev uporablja ta portal, zato jih tudi na tem mestu pozivamo, naj se registrirajo. To lahko storijo tudi preko spleta, na naši spletni strani www.kp-velenje.si, zavihek Spletno mesto za uporabnike.

VIR: zelena Slovenija