Avtor:

Avtor fotografij:

Iz družbe HESS sporočajo, da bodo na pretočni akumulaciji hidroelektrarne Krško v naslednjih dneh pričeli s testnim projektom premeščanja sedimenta z močjo reke Save.

Predvidena dela bodo izvedena v mesecu septembru, analize in proučevanje premikanja sedimenta pa bo potekalo nekaj let, odvisno od pogostosti visokovodnih dogodkov.

Cilj projekta je ugotoviti, kako reka Sava prinaša in odnaša sediment in kako se pri tem spreminja morfologija dna, pravijo na družbi HESS. Kot test bodo na dno struge pod cestnim mostom pri Brestanici odložili sediment, ki ga bomo odvzeli iz Brestaniškega potoka. Za premik sedimenta bo uporabljen plovni bager s hidravlično črpalko. Navedeni projekt razvijajo zadnje leto skupaj z akterji s področja ekologije, ribištva in vodarstva, s ciljem da se bodo vsa dela izvajala v skladu z okoljevarstvenimi standardi. Predvidena dela bodo izvedena v mesecu septembru, analize in proučevanje premikanja sedimenta pa bo potekalo nekaj let, odvisno od pogostosti visokovodnih dogodkov.

Družba HESS uspešno upravlja hidroelektrarne na spodnji Savi. Ob tem hkrati skrbi tudi za upravljanje nanosov. Andraž Hribar, ki opravlja funkcijo vodje projektov, zadolžen pa je za upravljanje nanosov, nam je pojasnil pomen upravljanja nanosov ter poudaril, da bi jih bilo treba prepoznati kot potencial in ne samo kot odpadek brez vrednosti. Kot je povedal, v zadnjih desetletjih na vodotokih prihaja do določenih sprememb glede akterjev pri ravnanju z nanosi. Še nekaj časa nazaj so se na rekah izvajala vodno-gospodarska dela, ki so bila v izključni pristojnosti Direkcije za vode. S podeljevanjem koncesij, izgradnjo hidroelektrarn in s tem, ko so se v akumulacijah začeli pojavljati izzivi z materialom, ki se odlaga, pa so se vključili tudi drugi akterji. Najprej je treba omeniti, da Zakon o vodah govori o »naplavinah«, in ta termin uporablja predvsem z namenom določanja takse, ki jo mora plačati tisti, ki iz reke kar koli vzame, odpelje ali drugače odtuji. Danes v zvezi s tem izvajamo aktivnosti, ki ne prinašajo nobenega zaslužka, saj naj ta material ne bi imel nobene vrednosti. Še najpogosteje se opredeli kot odpadek, kar je po mojem mnenju napačno. Reka ves čas spreminja svoje okolje. Človek je tisti, ki živi ob njej, in si želi, da se reka in njeno okolje ne bi spreminjala. Premikanje nanosov je del rečne dinamike in v skladu z naravnimi fizikalnimi pravili, ravnanje z nanosi pa je nekakšna protiutež, utež proti naravni rečni dinamiki. Družba ima določene želje in pričakovanja. Želimo si varna, poplavno zaščitena mesta. Industrija želi uporabljati vodo. Kmetje želijo ohraniti svoje kmetijske površine ob vodi. Lokalna skupnost želi uporabljati vodne površine. Da bi to zadovoljili, moramo obvladovati naravno rečno dinamiko. Od tod potreba in nuja tudi po ravnanju z nanosi. Rečni procesi so počasni in vztrajni. Vsako leto se dogajajo majhne spremembe. Ko jih človek opazuje, si reče: »Saj še ni tako hudo, bomo drugo leto nekaj naredili, pa ne bo težav.« Ampak tako razmišljanje je lahko nevarno. Stanje se lahko tako poslabša, da ga ne moremo več enostavno obvladati. Lahko preraste celo v tak ekstrem, da se začne del rečnega prostora rušiti, poplavljati ali povzročati kakšno drugo škodo.

VIR: Naš Stik