Po klepetu ob jutranji kavi so se zbrali v Festivalni dvorani, kjer jih je čakal dan, poln intenzivnih predavanj in zanimivih pogovorov, ki so bili razdeljeni v pet sklopov – interno, krizno, digitalno, korporativno in strateško komuniciranje. Predavatelji so se strinjali, da sta za dobre komunikatorje ključna empatija in odgovornost, Andrej Krajner, direktor komuniciranja v NLB Skupini, pa je poudaril, da je pomembna tudi želja po nenehni rasti, napredku in razvoju. »Če si človek, ki je raje v svoji coni udobja, če nimaš v sebi želje po nenehnem iskanju nečesa novega, kreativnega in še ne videnega, potem poklic komunikatorja ni zate,« je povedal v uvodnem pogovoru z novinarko Anjo Hlača Ferjančič.

Komunikatorji po njegovih besedah ljudem prenašajo informacije, ki jih ti pogosto ne želijo slišati, ali pa so dnevno bombardirani s tisoči različnih informacij, zato morajo komunikatorji poskrbeti za to, da sami komunicirajo na načine, ki so drugačni in inovativni, saj bodo na ta način lažje zagotovili, da bo njihovo sporočilo prišlo do ciljnega občinstva.

Še ena stvar, ki jo je poudaril kot izjemno pomembno pri delu komunikatorjev, je, da imajo zaupanje vodstva. »Sam sedim skupaj z vodstvom, skupaj sprejemamo ključne strateške in poslovne odločitve in pri svojem delu imam občutek, da moj glas šteje. Ne vem, koliko je še takšnih družb pri nas, a vem, da ne bi mogel delati v podjetju, kjer tega ne bi bilo,« je povedal.

Za njim je na oder stopil Daniel Koletić, direktor Apriori World in prvi predsednik PRCA Southeast Europe in glavni svetovalec Harvard Medical School za Evropo, Bližnji vzhod in Severno Afriko. Svoje predavanje je posvetil empatij, za katero je povedal, da jo je tako imenovani corona business postavil v središče nove poslovne kulture. »Ne obremenjujte se s stvarmi, ki jih ne morete spremeniti. Namesto tega se osredotočite na to, da postanete boljši prijatelj, starš, sodelavec, direktor ali lastnik,« je položil na srce udeležencem Dneva PR.

Z njim se je strinjala tudi komunikacijska svetovalka Martina Merslavič, ki pa je poleg empatije poudarila tudi pomen poslušanja. »Ključ do boljšega poslušanja je, da postavimo svojo agendo na stran in smo samo radovedni. Če bomo boljše poslušali, bomo dobili veliko boljši uvid v situacijo, z občinstvom bomo zgradili odnos, ki temelji na povezanosti in zaupanju, predvsem pa bomo dosegli reciprociteto. Ko mi poslušamo druge, je večja verjetnost, da bodo tudi oni poslušali nas. In to, da nas ljudje poslušajo, si komunikatorji najbolj želimo,« je poudarila Martina Merslavič.

Med pogovori, ki so doživeli najbolj bučen aplavz, je bil pogovor Irene Pavčič, ustanoviteljice komunikacijske agencije IPPR z Ivom Boscarolom, ustanoviteljem in solastnikom skupine družb Pipistrel. Govorila sta o poistovetenju osebne in poslovne blagovne znamke, ob čemer je Ivo Boscarol povedal, da se mu pogosto zgodi, da ga ljudje nagovorijo kar z »gospod Pipistrel«. »Povezava med znamkama je tako močna, kot je inovativen produkt. Postavljati moraš standarde. Ko gradiš blagovno znamko podjetja, gradiš tudi svojo znamko. In če bo imela tvoja osebna znamka težave, bo v težavah tudi znamka podjetja,« je izpostavil Ivo Boscarol, ki kljub prodaji večinskega dela Pipistrela ostaja aktiven v podjetju.

Še več – idej in projektov mu ne manjka. Trenutno namreč iščejo način, kako narediti letalski prevoz bolj okolju prijazen. Rešitev vidijo v obliki utekočinjenega vodika, ki predstavlja najčistejšo energijo in prepričani so, da bodo do konca desetletja predstavili prvo 19-sedežno potniško letalo, ki bo popolnoma brezemisijsko.

Dr. Dejan Verčič, profesor in vodja Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, ter partner in direktor za znanje v družbi Herman & partnerji, je preko devetih paradoksov predstavil, kako razvijati, upravljati in voditi izjemno komuniciranje. Protislovja so ob spremembah na pospeških po njegovem mnenju ključna značilnost današnjega časa, sam pa navaja naslednje: paradoks globalizacije, mediatizacije, refleksije, vpletenosti, upodatkovljenosti, strategiziranosti, preudarnosti, povezanosti in zanesljivosti.

VIR: MM