Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Izdelan osnutek okoljskega poročila in dodatek za presojo sprejemljivosti na varovana območja je bil skupaj z osnutkom NEPN poslan pristojnemu organu za pridobitev mnenja o sprejemljivosti vplivov izvedbe NEPN na okolje.

Na podlagi prejetih pripomb in predlogov iz javnega posvetovanja je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) pripravilo nov osnutek posodobitve NEPN (verzija 3.0), ki vsebuje dopolnjena poglavja glede politik, ukrepov in načrtovanih učinkov. 

Vlada se je 22. junija letos seznanila z Osnutkom drugega predloga posodobitve Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki ga je do 30. junija posredovala Evropski komisiji ter DZ. Ta osnutek posodobitve NEPN je vseboval poleg prenove 1. poglavja (pregled priprave) osnutek posodobitve usmeritev in ciljev NEPN (2. poglavje NEPN) in osnutek posodobitve strokovnih podlag (4. poglavje NEPN).

Poleti in jeseni sta bila intenzivno v pripravi osnutka posodobitve preostalih dveh poglavij NEPN, to je politik in ukrepov (3. poglavje) in ocene načrtovanih učinkov (5. poglavje). Pri tem so pripravljavci osnutka posodobitve NEPN upoštevali osnutek posodobitve strokovnih podlag, predloge iz posvetovanja z javnostmi ter pripombe in predloge ministrstev. Osnutek 3. poglavja je bil namreč septembra in oktobra v intenzivnem medresorskem usklajevanju, hkrati je bil pripravljen sklop dodatnih posvetov z javnostjo (glede prometa, stavb in prostorskega načrtovanja). Izvedeni so bili tudi ciljni posveti, med drugim posvet z industrijo, z Združenjem mestnih občin Slovenije in posvet v DS, predstavniki MOPE pa so sodelovali tudi na Mladinskem podnebno-energetskem forumu.

Glede dopolnitve osnutka posodobitve NEPN MOPE poudarja, da so bile aktivnosti od poletja usmerjene predvsem v pripravo prvega in čim bolj celovito usklajenega osnutka prenove politik in ukrepov NEPN (3. poglavje). Osnutek posodobitve NEPN ostaja živ dokument in v nadaljevanju se bo nadaljeval proces dialoga z deležniki na več ravneh, pri čemer bo dokument še ustrezno dopolnjen in popravljen.

Vzporedno z aktivnostmi posodobitve NEPN so tekle tudi aktivnosti povezane s celovito presojo vplivov na okolje (CPVO). Poleti in jeseni je potekala aktivnost vsebinjenja (priprava izhodišč za okoljsko poročilo), v okviru katere so bili izvedeni spletni vprašalnik in posveti z mnenjedajalci, stranskimi udeleženci in drugimi zainteresiranimi deležniki. Ta aktivnost se je v oktobru, novembru in decembru nadaljevala v intenzivno pripravo osnutka okoljskega poročila in dodatka za presojo sprejemljivosti na varovana območja.

Osnutek okoljskega poročila in dodatek za presojo sprejemljivosti na varovana območja sta bila pripravljena na podlagi dopolnjenega osnutka posodobitve NEPN (verzija 3.0), pri čemer je bil tudi slednji skozi serijo internih posvetovanj v čim večji meri dopolnjen s preliminarnimi priporočili in omilitveni ukrepi, ki so izhajali iz okoljske presoje. 

MOPE poudarja, da pri pripravi vseh dokumentov žal niso uspeli upoštevati vseh morebitnih predlogov in pripomb ministrstev, organizacij in stranskih udeležencev glede vsebinjenja (izhodišč za pripravo okoljskega poročila), saj jih formalno niso pravočasno prejeli. Ne glede na to so skrbno pregledali vse prejete pripombe in predloge tako glede posodobitve NEPN kot tudi glede vsebinjenja (izhodišč za okoljsko poročilo), ki so jih prejeli v procesu  posvetovanja s strani številnih vključujočih se deležnikov, in jih tudi v čim večji meri upoštevali.

Vsi dokumenti so bili v petek v skladu z Zakonom o varstvu okolja posredovani Sektorju MOPE za okoljske presoje, ki je dolžan najkasneje v roku 30 dni pripraviti mnenje o tem, ali je okoljsko poročilo ustrezno ali pa zahtevati dopolnitev okoljskega poročila z dodatnimi ali s podrobnejšimi informacijami, sicer se šteje, da je okoljsko poročilo ustrezno.

V osnutku posodobitve NEPN je predlagan cilj zmanjšanja skupnih emisij za vsaj 55 odstotkov do leta 2033 glede na leto 2005. Pri tem je cilj Slovenije na področju neETS do leta 2030 emisije zmanjšati za vsaj 28-31 odstotkov glede na leto 2005, kar je več, kot je za Slovenijo določeno v evropski uredbi o delitvi bremen (27 odstotkov). Pri tem MOPE pojasnjuje, da so morebitne ocene ambicije Slovenije glede na leto 1990 neustrezne in nepravilne iz več razlogov. Referenčno leto, ki se uporablja za države članice EU za določanje ciljev v sektorju neETS, je leto 2005. Referenčno leto, ki se uporablja za Slovenijo skladno z Okvirno konvencijo o spremembi podnebja (UNFCCC) in Pariškim sporazumom, je leto 1986 in ne leto 1990, ki velja za države EU-15. Države, ki so v EU vstopile skupaj s Slovenijo, so namreč zaradi gospodarske recesije in tranzicije v začetku 90-ih, ki sta povzročili obsežno gospodarsko recesijo in s tem znatno nižje emisije, lahko skladno s pravili UNFCCC izbrale drugo referenčno leto. Tako je Slovenija za referenčno leto za prvo kjotsko obdobje izbrala kombinacijo 1986 (emisije CO2, CH4 in N2O) ter 2005 (za emisije F-plinov). Gre za pomembno dejstvo, saj se na MOPE zavedajo, da ne moremo primerjati emisij Slovenije z letom 1990 na enak način kot za države EU-15, ker so bile emisije na prebivalca v tem letu za Slovenijo znatno nižje kot za države EU-15. Če so emisije v tem letu znatno nižje, potem bo seveda tudi zmanjšanje emisij v 2030 manjše od zmanjšanja emisij, ki upošteva ustrezno referenčno leto. Ker so referenčne emisije (kombinacija emisij v 1986 in 2005) zelo podobne kot skupne emisije leta 2005, si je Slovenija v NEPN tudi za skupne emisije (ne samo za neETS) izbrala referenčno leto 2005.

MOPE bo tudi v prihodnje aktivno nadaljeval z delom pri pripravi osnutka posodobitve NEPN, pri čemer bo med drugim dopolnjena ocena učinka načrtovanih ukrepov, vključene bodo morebitne pripombe in predlogi ministrstev in organizacij, ki jih bomo prejeli v okviru CPVO, ter tudi priporočila Evropske komisije, ki je najavila, da bo svojo oceno, skupaj s priporočili posameznim državam članicam, pripravila do sredine decembra 2023. Evropska komisija je sicer do 15. novembra prejela 21 od 27 osnutkov posodobitve NEPN držav članic EU.

V začetku novega leta bodo na ministrstvu zaključili s pripravo posodobitve strokovnih podlag, izvedli regionalno posvetovanje, še eno obsežno posvetovanje z javnostmi ter medresorsko usklajevanje glede končnega osnutka posodobitve NEPN s ciljem celovito in ustrezno zaokrožiti pripravo osnutka posodobitve NEPN ter njegovo celovito presojo vplivov na okolje, da ga bodo lahko junija 2024 predložili v sprejem vladi in nato Evropski komisiji.

Na MOPE so izpostavili izjemno opravljeno delo obeh konzorcijev: konzorcija NEPN pod vodstvom IJS CEU in konzorcija CPVO pod vodstvom EIMV, ki sta z izjemnim trudom in predanostjo omogočila, da so skupaj naredili ta korak. Hkrati so izpostavili še, da so v številnih posvetovanjih in usklajevanjih, ki so jih izvedli v letošnjem letu, prejeli izjemno obsežen odziv s strani zelo širokega kroga deležnikov, za kar se jim zahvaljujejo. 
Kot so še zapisali, to kaže, da se kot družba vedno bolj zavedamo izziva zelenega prehoda, pri njem sodelujemo in k njemu prispevamo. (pb)

Dokumenti so dostopni na povezavi.

VIR: Naš Stik