Izvoz Slovenije predstavlja kar 83 odstotkov BDP Slovenije, zato poslovanje teh podjetij vpliva na blaginjo celotne države.
Ljubljana, 28. september 2022 – Zato je potrebno tem podjetjem prisluhniti, je izpostavil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han na današnji konferenci, posvečeni izvoznikom.
Minister Han se je tudi vprašal, kako vzpostaviti geopolitično odpornost Slovenije v nemirnem in nestabilnem svetu. Odgovor je našel v diverzifikaciji odnosov z državami, ne le na ravni Slovenije, ampak celotne EU, ki mora sklepati nove sporazume z državami iz različnih regij sveta. S tem se bodo odprla vrata na nove trge tudi slovenskim podjetjem.
Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti se je k temu navezal s podatkom, da je po grobih ocenah več kot 40 % slovenskih izvoznikov odvisnih od nemške industrije. To je preveliko tveganje. Zato moramo iskati priložnosti na tretjih trgih. »Težave z dobaviteljskimi verigami so močno vplivale na poslovanje podjetij, morda še bolj kot epidemija. Te verige se zdaj spreminjajo, industrija se vrača v Evropo in tukaj vidimo velike priložnosti za slovenske izvoznike,« dodaja Cantarutti in spomni, da se na GZS veliko ukvarjamo z odpiranjem izvoznih in naložbenih priložnosti v tujini za slovenska podjetja v okviru Centra za mednarodno poslovanje.
Prof. dr. Alexander-Nikolai Sandkamp, docent za ekonomijo na univerzi v Kielu, je izpostavil dva ključna izziva za gospodarstvo EU - pandemijo in vojno v Ukrajini. V času pandemije smo bili priča padcu BDP, vojna v Ukrajini pa je močno zarezala v ceno in dobavo energentov. Inflacija, ki je začela rasti že lansko leto, je v letošnjem dosegla zgodovinske rekorde. Vse to vpliva na visoko stopnjo negotovosti med gospodarstveniki. Poleg tega EU postaja vse bolj odvisna od tretjih trgov, predvsem od Kitajske pri dobavi strateških surovin. To postavlja EU pred velik izziv. Sandkamp zato predlaga zmanjšanje odvisnosti evropskega gospodarstva od dobaviteljev. Svari tudi pred brezglavo konkuriranje tretjim državam z dražjimi in manj kakovostnimi izdelki ali storitvami, samo zato, da bi se rešili odvisnosti. Zaključil je, da lahko globalne krize rešujemo le z večjo koordinacijo med državami.
Tibor Šimonka, predsednik GZS in glavni podpredsednik skupine Sij, ki je sodeloval na okrogli mizi z naslovom, kako upravljati tveganja, je bil predvsem kritičen do EU, ki se z ukrepi prepočasi odziva na energetsko krizo. »Rad bi bil optimist, ampak ne znam. Težko je planirati poslovanje za drugo leto, ker ne vemo, kakšna bo cena energentov,« je izpostavil Šimonka in bil kritičen do nekaterih držav članic, ki sredi energetske krize ugašajo določene kapacitete za proizvodno elektrike. Glede gospodarske diplomacije – Slovenija ima v tem trenutku le 17 ekonomskih atašejev na predstavništvih v tujini - pa je državi ponudil roko GZS, ki ima znanje in resurse, da lahko konkretno pomaga slovenskim podjetjem, ki načrtujejo prodor na tuje trge.
Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je analiziral poslovanje slovenskih izvoznikov na evropskih trgih. Trg EU je namreč za Slovenijo še vedno ključen, saj predstavljajo države članice skoraj 76 % izvoza Slovenije. V zadnjih desetih letih se je slovenski izvoz na evropske trge povečal kar za 10 %. Največ izvažamo strojne in transportne naprave, dele za avtomobilsko industrijo, kemične proizvode, predvsem farmacevtske. Glede salda blagovne menjave z EU državami imamo prav tako presežek pri strojih in transportnih napravah, zdravilih in kovinskih izdelkih, primanjkljaj pa predvsem pri živilih. Na področju storitev izstopajo transportne storitve in potovanja, raste pa tudi segment gradbenih storitev.
Konferenco je organizirala medijska hiša Delo v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in programskim partnerjem Inštitutom za strateške rešitve (ISR).
PR: GZS
Minister Han se je tudi vprašal, kako vzpostaviti geopolitično odpornost Slovenije v nemirnem in nestabilnem svetu. Odgovor je našel v diverzifikaciji odnosov z državami, ne le na ravni Slovenije, ampak celotne EU, ki mora sklepati nove sporazume z državami iz različnih regij sveta. S tem se bodo odprla vrata na nove trge tudi slovenskim podjetjem.
Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti se je k temu navezal s podatkom, da je po grobih ocenah več kot 40 % slovenskih izvoznikov odvisnih od nemške industrije. To je preveliko tveganje. Zato moramo iskati priložnosti na tretjih trgih. »Težave z dobaviteljskimi verigami so močno vplivale na poslovanje podjetij, morda še bolj kot epidemija. Te verige se zdaj spreminjajo, industrija se vrača v Evropo in tukaj vidimo velike priložnosti za slovenske izvoznike,« dodaja Cantarutti in spomni, da se na GZS veliko ukvarjamo z odpiranjem izvoznih in naložbenih priložnosti v tujini za slovenska podjetja v okviru Centra za mednarodno poslovanje.
Prof. dr. Alexander-Nikolai Sandkamp, docent za ekonomijo na univerzi v Kielu, je izpostavil dva ključna izziva za gospodarstvo EU - pandemijo in vojno v Ukrajini. V času pandemije smo bili priča padcu BDP, vojna v Ukrajini pa je močno zarezala v ceno in dobavo energentov. Inflacija, ki je začela rasti že lansko leto, je v letošnjem dosegla zgodovinske rekorde. Vse to vpliva na visoko stopnjo negotovosti med gospodarstveniki. Poleg tega EU postaja vse bolj odvisna od tretjih trgov, predvsem od Kitajske pri dobavi strateških surovin. To postavlja EU pred velik izziv. Sandkamp zato predlaga zmanjšanje odvisnosti evropskega gospodarstva od dobaviteljev. Svari tudi pred brezglavo konkuriranje tretjim državam z dražjimi in manj kakovostnimi izdelki ali storitvami, samo zato, da bi se rešili odvisnosti. Zaključil je, da lahko globalne krize rešujemo le z večjo koordinacijo med državami.
Tibor Šimonka, predsednik GZS in glavni podpredsednik skupine Sij, ki je sodeloval na okrogli mizi z naslovom, kako upravljati tveganja, je bil predvsem kritičen do EU, ki se z ukrepi prepočasi odziva na energetsko krizo. »Rad bi bil optimist, ampak ne znam. Težko je planirati poslovanje za drugo leto, ker ne vemo, kakšna bo cena energentov,« je izpostavil Šimonka in bil kritičen do nekaterih držav članic, ki sredi energetske krize ugašajo določene kapacitete za proizvodno elektrike. Glede gospodarske diplomacije – Slovenija ima v tem trenutku le 17 ekonomskih atašejev na predstavništvih v tujini - pa je državi ponudil roko GZS, ki ima znanje in resurse, da lahko konkretno pomaga slovenskim podjetjem, ki načrtujejo prodor na tuje trge.
Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je analiziral poslovanje slovenskih izvoznikov na evropskih trgih. Trg EU je namreč za Slovenijo še vedno ključen, saj predstavljajo države članice skoraj 76 % izvoza Slovenije. V zadnjih desetih letih se je slovenski izvoz na evropske trge povečal kar za 10 %. Največ izvažamo strojne in transportne naprave, dele za avtomobilsko industrijo, kemične proizvode, predvsem farmacevtske. Glede salda blagovne menjave z EU državami imamo prav tako presežek pri strojih in transportnih napravah, zdravilih in kovinskih izdelkih, primanjkljaj pa predvsem pri živilih. Na področju storitev izstopajo transportne storitve in potovanja, raste pa tudi segment gradbenih storitev.
Konferenco je organizirala medijska hiša Delo v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in programskim partnerjem Inštitutom za strateške rešitve (ISR).
PR: GZS
