Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) smo v sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) organizirali Slovenske vesoljske dneve: »Priložnosti vesoljskih raziskav – ESA in Obzorje Evropa«. Naš cilj je vključitev novih raziskovalcev in podjetij v področje vesoljskega sektorja ter predstavitev kariernih priložnosti, ki jih to področje ponuja mladim .

Na dogodku, ki ga je v torek gostil Kemijski institut, so predstavniki Evropske komisije in Evropske vesoljske agencije (ESA) predstavili vlogo znanosti in raziskav na področju vesolja, potenciale vesoljske tehnologije ter priložnosti sodelovanja za podjetja, raziskovalno-razvojne institucije in fakultete – za profesorje in študente.

Državni sekretar MVZI dr. Gašparič je ob tej priložnosti povedal: »Napredka vesoljskih tehnologij kot gospodarske panoge ni mogoče zagotoviti brez uravnoteženega razvoja znanosti in raziskav. Slovenija preko odzivov na razpise Obzorja Evropa in ESA prispeva vedno večji delež k znanstvenoraziskovalni podpori tega hitro rastočega področja. Ozaveščanje o možnostih, ko gre za vključevanje novih raziskovalnih in drugih organizacij in visokošolskega sektorja je ena od pomembnih nalog Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.«

Državni sekretar MGTŠ Matevž Frangež je poudaril, da sistemski pristop spodbujanja področja že kaže dobre rezultate. Pomembno pa je, s kom se primerjamo: »Lani je Slovenija podvojila svoj prispevek v Esi, s ciljem polnopravnega članstva. Prav tako smo pripravili osnutek strategije, oblikovali zakon o vesolju ter v sodelovanju s prvovrstnimi raziskovalnimi institucijami in industrijo zgradili odličen vesoljski ekosistem. Mnogi prebojni uspehi slovenskih podjetij, kot je izstrelitev treh satelitov v vesolje, delo na novi satelitski konstelaciji, izjemni rezultati pri obdelavi vesoljskih podatkov v programih opazovanja Zemlje in drugi, kažejo na to, da imamo izjemen potencial, ki pa hkrati zahteva okrepljene napore, tako človeške kot finančne«. Opozoril je še na nedavno ustanovitev ESERO pisarne v Sloveniji: »Gre za pomemben program Ese, ki z vključevanje vesoljskih vsebin v srednješolsko in osnovnošolsko izobraževanje spodbuja mlade k izbiri naravoslovnih poklicev, potrebnih za vesoljski sektor in tudi ostalo industrijo.«

Predstavnik Ese zadolžen za nove članice Stephen Airey je potrdil besede državnega sekretarja glede dobro povezanega vesoljskega sektorja v Sloveniji. Pozdravil je tudi odprtje ESERO pisarne, ki bo preko spodbujanja mladih za tehnološko naravoslovne smeri, dolgoročno pomagala ne samo razvoju vesoljskega sektorja pač pa vseh visokotehnoloških industrij, ki že sedaj trpijo zaradi pomanjkanja ustreznega kadra.

Vodja Slovenske vesoljske pisarne, Tanja Permozer, je predstavila predlog Slovenske vesoljske strategije, ki bo predvidoma sprejeta do konca leta 2023. Pri tem je poudarila: »S strategijo želimo še naprej spodbujati podjetja in institucije, ki že delujejo na področju vesolja kakor tudi privabiti nove akterje, ki sedaj na področju vesolja še niso aktivni. Spodbuditi želimo tudi prenos tehnologij, razvitih za področje vesolja, v druge sektorje.« Strategija je ambiciozna, vendar temelji na vseh dosedanjih dosežkih na tem področju: trije sateliti, merilni izdelki v francoski Gvajani, vrhunske aplikacije za obdelavo satelitskih podatkov, miniaturizacija tehnologije in ena od zgolj treh centrifug za izvajanje »bed-rest« študij v Evropi. Dodala je: »Zasledujemo tudi cilj večje komercializacije raziskav in inovacij s področja vesolja, saj lahko to pomembno prispeva k hitrejšemu gospodarskemu razvoju, zelenemu in digitalnemu prehodu ter doseganju ciljev trajnostnega razvoja.«.

Ambicije vizije »Slovenski prostor si prizadeva širiti meje znanja in inovacij ter navdihovati zeleno, digitalno in trajnostno prihodnost« so tako opredeljene v petih strateških stebrih. Poleg razvoja tehnologij je poudarek na sodelovanju znanosti in gospodarstva in ustvarjanje pogojev za nadaljnji razvoj.

Slovenija kot pridružena članica Ese trenutno sodeluje v naslednjih programih: Opazovanje Zemlje, Program splošnih tehnologij, Program človeških in robotskih raziskav, v tako imenovanem znanstvenem programu Prodex (francosko: PROgramme de Développement d'Expériences scientifiques – Prodex), Digitalni dvojček Zemlje (v okviru programa Opazovanje Zemlje), Vlaganje v industrijske inovacije (InCubed v okviru programa Opazovanje Zemlje) ter Vesoljske rešitve in poslovne aplikacije (v okviru programa Napredni raziskovalni in telekomunikacijski sistemi).  Slovenija kot članica EU, pa lahko seveda sodeluje pri vseh razpisih in aktivnostih, ki jih na področju vesolja oblikuje Evropska komisija. EU vesoljski program zajema pomembne vesoljske programe Galileo, Copernicus, Govsatcom, v pripravi pa je nov program varnih povezav IRIS2 . Razvoj za vse programe se izvaja večinoma skozi razpise v okviru Obzorja Evropa.

Področje Obzorja Evropa je predstavil dr. Ivan Skubic z ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Slovenija kot članica Ese in EU ima dostop do vseh razpisov na področju vesolja v EU. Slovenska podjetja so vedno bolj uspešna na razpisih v okviru Obzorja Evropa, kar tudi pomeni,  da se vedno več sredstev EU za področje vesoljskih raziskav vrne v Slovenijo. Pri tem je najpomembnejše področje opazovanja Zemlje.

Predstavnik Ese Sebastien Vincent-Bonnieu je predstavil možnosti za izvajanje raziskav v programu Sci Space, v okviru Programa za človeške in robotske raziskave. Omenjeni program izvaja multidisciplinarne znanstvene aktivnosti. Pri tem uporablja različne raziskovalne platforme, in sicer oddaljene postaje na Zemlji, parabolične lete, ki ustvarjajo polje mikrogravitacije ter Mednarodno vesoljsko postajo v nizki zemeljski orbiti. Te raziskovalne platforme so na voljo raziskovalcem iz držav, ki sodelujejo v Programu za človeške in robotske raziskave, kar je tudi Slovenija. Uporabljajo se prvenstveno za pripravo odprav na Luno in Mars, pogosto pa njihovi izsledke uporabljajo podjetja v kozmetiki, medicini in na drugih povsem zemeljskih področjih.

EU vesoljski program se širi in preko programa Obzorje Evropa na področju vesolja ponuja številne priložnosti za sodelovanje na raziskovalnem področju. O tem je govorila predstavnica Evropske komisije Isabelle Maës. Predstavila je vključenost vesoljskih raziskav in inovacij v vse tri stebre Obzorja Evropa ter predstavila podrobnosti razpisov drugega stebra. To je znotraj Grozda 4 – Digitalno področje, industrija in vesolje – Destinacija 5: Vesolje. Razpisi pokrivajo naslednje teme: kvantna vesoljska gravimetrija, storitve v okviru sistema opazovanja zemlje Copernicus (kopno, voda in varnost), vesoljske »kritične« tehnologije za podporo evropski neodvisnosti in konkurenčnosti, aplikacije za Galileo, EGNOS in Copernicus in GOVSATCOM. Prav tako je predstavila tudi priložnosti za Slovenijo znotraj IOD/IOV aktivnosti Obzorja Evropa (demonstracija in validacija vesoljskih produktov v zemeljski orbiti). Tu lahko raziskovalne organizacije in podjetja preskusijo svoje vesoljske produkte v realnih vesoljskih pogojih. Stroške pokrije program Obzorje Evropa. Napovedala je tudi Evropsko partnerstvo za globalno konkurenčne vesoljske sisteme, v katerega se lahko vključijo tudi slovenska podjetja in raziskovalne organizacije. Delovati bo začelo predvidoma v začetku 2024.

Izkušnje  delovanja v vesoljskem sektorju so predstavili predstavniki uveljavljenih podjetij in inštitucij na področju vesolja.

Domel je podjetje, ki je na globalnem trgu prisotno kot vodilni razvojni dobavitelj električnih motorjev in komponent, sodeluje tudi na področju vesolja. Dr. Janez Rihtaršič je v okviru predstavitve dejal: »Sodelovanje na področju vesoljskih aplikacij se je začelo skozi izvajanja vibro-dinamičnih testiranj nano satelitov in se širi na področje pogonov in komponent za vodikove gorivne celice«.

LE-TEHNIKA je pred leti začela sodelovati z Eso na področju prilagajanja miniaturnih kriogenih hladilnikov vesoljski uporabi. » S tem sta se dvignila  nivo razvoja in prepoznavnost podjetja« je v okviru predstavitve poudaril dr. Aljaž Osterman ter dodal, da to podjetju sedaj omogoča lažje sodelovanje tudi pri evropskih podjetjih.

Zavod 404  že od leta 2014 deluje na področju personalizirane hrane in medicine. Dr. Rok Capuder, direktor zavoda je v okviru predstavitve dejal: »V sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo Zavod 404 sodeluje pri razvoju aditivnega sistema za podporo zdravju astronavtov z vgrajeno napravo v vozilu. Rezultati tega sodelovanja so tudi zemeljske aplikacije, ki koristijo projektom tukaj na Zemlji.«

Fakulteta za strojništvo že vrsto let aktivno sodeluje na vesoljskih aktivnostih. »Z idejami, inovacijami in rešitvami soustvarjamo evropski vesoljski ekosistem od samega začetka, ko je Slovenija imela status sodelujoče države« je v uvodu dejal prof. dr. Janko Slavič.

Takrat so razvili metodo brezkontaktnega in neposrednega merjena termodinamičnih učinkov kavitacije. S tem so odprli pot do varnejšega delovanja turbočrpalk raketnih motorjev ter njihovo optimizacijo. Trenutno so pričeli z razvijanjem naprave za neinvazivno ocenjevanje tlaka in togosti v vratnih venah ter za napoved tromboze v vratnih venah. To je pomembno tako za astronavte kot za ljudi na Zemlji. Pri tem fakulteta sodeluje s številnimi tujimi univerzami.

Del dogodka je bil namenjen predstavitvi kariernih priložnosti mladim v okviru Ese in EU.

Karierne priložnosti v okviru Ese je predstavil Andrew Kane. ESA omogoča pripravništva za mlade diplomante, omogoča opravljanje raziskav, sekundiranje in podobne aktivnosti.

Praktično izkušnjo sekundiranja na Esi je predstavil dr. Simon Malej. V Evropskem vesoljskem raziskovalen in tehnološkem centru (ESTEC) v Noordwijk-u na Nizozemskem je bil v času sekundiranja član raziskovalne ekipe na oddelku za materiale in tehnologije (TEC-MSP). Kot inženir za sodobne izdelovalne procese in materiale, je bil dr. Malej poslan na ESA-o s strani podjetja BALMAR d.o.o. iz Celja. Sekundiranje je opravil v časovnem obdobju 2020-2023 in se seznanil z zadnjimi smernicami in novitetami na področju 3D izdelovalnih postopkov kovinskih materialov in izdelkov za potrebe Evropske in svetovne vesoljske industrije.

Kot primer sodelovanja pa navajamo tudi večdisciplinarno študentsko raziskovalno skupino SpaceDent, ki deluje v Odprtem laboratoriju Fakultete za strojništvo v Ljubljani in sodeluje v ESA Academy PETRI. Vanjo so vključeni študenti strojništva, dentalne medicine in elektrotehnike, ki pripravljajo zobozdravstvo na dolgoročne misije na Luni in Marsu.

Predstavnica Evropske Komisije Isabelle Maës je mladim predstavila karierne možnosti Evropske komisije, evropsko partnerstvo za znanja in spretnosti v vesoljskem sektroju in aktivnosti EU na področju vesolja (Evropski vesoljski program, glavne komponente programa Obzorje Evropa na področju vesolja, kako delujejo razpisi in kako so te aktivnosti povezane z ESA).

Vesoljski dnevi 11. in 12. oktobra 2023 so se nadaljevali s podrobnejšo predstavitvijo programa Človeške in robotske raziskave (angleško Human and Robotic Exploration - HRE). Gre za enega izmed najbolj ambicioznih programov Ese, v katerega je vključena tudi Slovenija. Program HRE je eden od širokih programov ESA, ki zajema najrazličnejša področja: od priprav na zemlji za raziskave v vesolju, aktivnosti na Mednarodni vesoljski postaji, iskanje rešitev za transport do Lune in kasneje Marsa ter priprave na raziskovanje Lune in Marsa.

Predstavitev je bila osredotočena na nove usmeritve in projekte HRE (angleško Inspirator, Argonaut, Moonlight in druge), program SciSpacE (angleško Science in the Space Environment) ter programih za male in nove države (male misije, zemeljski demonstrator za avtonomni rover).

Zaradi novih programov, ki so bili potrjeni na Ministrski konferenci ESA 2022, program ponuja številne priložnosti za vključitev slovenskih podjetij in raziskovalnih institucij že od samega začetka njihovega izvajanja. ESA si prizadeva za aktivnejšo vključitev novih in malih držav, med katere sodi tudi Slovenija.

Možnosti za sodelovanje tako za podjetja kot za raziskovalne institucije so na najrazličnejših področjih. Izpostavljamo le nekatera: energija, telekomunikacije, umetna inteligenca, novi materiali, 3D (bio)printing, znanost o življenju, robotika, kontrolni sistemi, prehrana, rešitve za habitat v vesolju, uporaba in vzdrževanje mednarodne vesoljske postaje in še številna druga.

V okviru dogodka potekajo tudi bilateralna srečanja zainteresiranih slovenskih podjetij in raziskovalnih institucij s predstavniki Ese.

VIR: MGTŠ