Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

V Velenju so se konec minulega tedna mudili partnerji mednarodnega razvojno-raziskovalnega projekta RECOL, ki se ukvarja z iskanjem rešitev za ekološko sanacijo in dolgoročni monitoring rudarskih površin po končanem izkoriščanju.

V okviru dvodnevnega srečanja so partnerji projekta pregledali dozdajšnje delo pri projektu in podrobneje opredelili nadaljnje aktivnosti za namen razvoja sodobnih načinov rekultivacije, rehabilitacije in monitoringa degradiranih površin. Gostitelji pa so jim predstavili tudi aktualno stanje in izkušnje Premogovnika Velenje na tem področju. Gostje so si ogledali tudi širše območje sanacije ugreznin na območju velenjskega rudnika in obiskali Muzej premogovništva Slovenije.

V mednarodnem razvojno-raziskovalnem projektu REECOL – Ekološka sanacija in dolgoročni monitoring rudarskih površin po končanem izkoriščanju sicer sodeluje enajst partnerjev, ki predstavljajo raziskovalne ustanove in industrijska podjetja iz petih evropskih držav (Poljske, Češke, Francije, Grčije in Slovenije) in je sofinanciran iz Evropskega raziskovalnega sklada za premog in jeklo (RFCS). Cilj projekta REECOL je vzpostaviti postopke in rešitve za ekološko sanacijo in dolgoročni monitoring rudarskih površin po končanem izkoriščanju, pri čemer naj bi po opravljenih raziskavah našli najboljše odgovore na vprašanje, kako po končanju rudarjenja podpreti možnosti trajnostne ekološke sanacije prizadetih območij in njeno družbeno-ekološko sprejemljivost. Projekt RECOL se je sicer začel izvajati julija lani in bo trajal do konca leta 2026.

Direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer je v pozdravnem govoru izpostavil, da se po 149 letih, ko je bila odkrita glavna premogovna plast v Šaleški dolini, soočamo z obdobjem zelenega prehoda in prestrukturiranja celotne SAŠA regije, ki nas vodita k trajnostnemu razvoju in odgovornemu ravnanju do okolja. To je tudi poglavitni namen omenjenega projekta, v okviru katerega si v Premogovniku Velenje skupaj s partnerji prizadevajo razviti inovativne rešitve za ekološko sanacijo in dolgoročno spremljanje površin po zaključku rudarjenja. 

VIR: Naš stik