1. decembra bo ob 18. uri v Mini teatru premierno uprizorjena otroška predstava SNEŽENA SESTRA mednarodno priznane norveške pisateljice Maje Lunde, ki je za predstavo priredila tudi besedilo. Predstava je nastala v režiji Luke Marcena v igralski zasedbi pa so odlični mladi igralci Gaja Filač, Timotej Novakovič, Luka Bokšan, Sara Gorše in Nika Korenjak, ki je skrbela tudi za dramaturgijo. Za prevod besedila je poskrbela Marija Zlatnar Moe, scenografinja je Sara Slivnik, kostumografinja Ana Janc, koreografinja Lara Ekar Grlj, avtor glasbe je Martin Vogrin, za oblikovanje luči je poskrbela Mojca Sarjaš, lektor je Martin Vrtačnik, asistentka scenografinje je Lučka Žnidaršič, izvršni producent pa Branislav Cerović. Predstava je primerna za otroke, starejše od 4 let.

  

 

 

Božična zgodba Maje Lunde nas popelje v skandinavsko zasneženo pokrajino, ki bi lahko imela podobo filma švedskega režiserja Ingmarja Bergmana z naslovom Fanny in Aleksander, ampak ni nič tako, kot bi običajno v tem prazničnem času lahko bilo. Dečku Julianu je december najlepši čas v letu. Ne samo, da obožuje božič, tople medenjake, vroč kakav in pisane okraske, tudi svoj rojstni dan praznuje na božični dan. Vsako leto je Julian z družino praznoval pravi božič. Okrasili so svoj dom, spekli božične dobrote, poslušali božično glasbo, izdelovali snežene može in se kepali, dokler niso njihove roke postale popolnoma ledene. Letos je Julianov božič malo drugačen. Njegovi starši niso okrasili ničesar in Julian je večinoma prepuščen samemu sebi. Nima volje do sneženih dogodivščin s prijateljem Jonom, niti kakav mu ne diši tako kot prejšnja leta. Vse to je zaradi njegove starejše sestre Juni, ki je nedavno preminila in s seboj vzela tudi vse radosti prazničnega časa. Toda Juliana čaka nepričakovano presenečenje v podobi skrivnostnega dekleta Hedvig, ki Julianu ponovno pokaže, kako izgleda pravi, sladek, puhast, rdeč in prazničen decembrski čas.

Maja Lunde je zgodbo Snežena sestra napisala, da bi opomnila na pereč problem duševnih stisk in psiholoških motenj pri mladostnikih in opozorila na potrebo po komunikaciji med starši in otroci. V pravljični svet družinske zgodbe vplete pomembnost bratske ljubezni, ponovno združitev družine in prepreke, ki stojijo na poti do preseganja žalosti, vlogo vrstniškega in medvrstniškega prijateljstva ter odraščanje otroka, ki se je že v prednajstniškem obdobju srečal s smrtjo v družini. Njeno sodelovanje z ilustratorko Liso Aisato je rodilo čudovito knjigo, ki v nazornih in pravljičnih ilustracijah opominja bralca, kako je včasih pomembno biti človek in se empatično zazreti v sočloveka, postati dober poslušalec in podati roko, četudi je drugi ne zahteva.

V predstavi režiserja Luke Marcena se magija besedila prepleta z magijo odra in ponuja vpogled v pogum in vztrajnost mladega protagonista, ki bo s svojo močno voljo in željo ponovno prebudil sivino zimskega časa in jo pretopil v praznično barvitost zimskega vzdušja.

 

Nika Korenjak 

Maja Lunde (1975) je najuspešnejša norveška pisateljica svoje generacije in ena najvidnejših norveških zagovornic podnebnih vprašanj. Njene knjige so objavljene v več kot 40 jezikih in prodane v več kot 2,5 milijona izvodov. Prvenec Lundejeve Zgodovina čebel (2015) je bil takojšen uspeh in je bil prodan v različne države še pred norveškim izidom. Knjiga je prejela nagrado "The Norwegian Bookhandler Prize" in več mednarodnih nagrad, leta 2017 pa je bila najbolje prodajana knjiga v Nemčiji. Kot del avtoričinega vrhunskega kvarteta so z enakim priznanjem izšla samostojna nadaljevanja Modra (2017), Konj Przewalskega (2019) in nazadnje Drømmen om et tre (2022).

Lunde je napisala tudi več knjig za otroke in mladino. Otroška božična knjiga Snežna sestra (2018), ki jo je ilustrirala Lisa Aisato, je bila na Norveškem rekordno uspešna in je bila prevedena v skupno 27 jezikov.

Sneženo sestro je tudi sama dramatizirala, premiera je bila 22. oktobra v Det Norske Teatret in požela navdušene kritike. Več drugih Lundeinih del je bilo posnetih, prirejenih za oder ali pa so v postopku snemanja filma.

 

Luka Marcen (1995) se je po končani I. gimnaziji v Celju najprej vpisal na študij Filozofije ter Primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Svoje izobraževanje je nadaljeval s študijem gledališke režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, kjer je septembra 2020 pod mentorstvom red. prof. Matjaža Zupančiča diplomiral z režijama uprizoritev Ljudožerci Gregorja Strniše in Goli pianist ali Mala nočna muzika Matjaža Zupančiča. Kot asistent režiserja je sodeloval s priznanimi gledališkimi ustvarjalci: Dušanom Mlakarjem, Janezom Pipanom, Ivico Buljanom, Eduardom Milerjem, Aleksandrom Popovskim in drugimi. V preteklih sezonah je v okviru različnih platform in festivalov kot režiser in avtor koncepta večkrat prevzel režijo bralnih uprizoritev novih slovenskih dramskih besedil avtorjev različnih generacij. Redno sodeluje tudi z uredništvom igranega programa Radia Slovenija pri produkciji literarnih oddaj in radijskih iger.

Uprizoritev Otroci na oblasti (po motivih del Rogerja Vitraca in Dušana Jovanoviča, 2019) v njegovi režiji je bila izbrana v tekmovalni program na več festivalih po Evropi, na festivalu FIST v Beogradu je predstava maja 2019 prejela tudi grand prix za najboljšo predstavo festivala v celoti. Decembra 2019 so bili ustvarjalci uprizoritev Otroci na oblasti nagrajena tudi z akademijsko Prešernovo nagrado za leto 2019. Decembra 2020 pa je Luka Marcen za režijo diplomske uprizoritve Ljudožerci Gregorja Strniše prejel še akademijsko Prešernovo nagrado za leto 2020.

Uprizoritev Kozlovska sodba v Višnji gori je marca 2022 na 30. festivalu Dnevi komedije postala žlahtna komedija po izboru občinstva, strokovna žirija festivala pa je uprizoritvi namenila posebno omembo. 

 

 MINI INTERVJU Z LUKO MARCENOM:

Do gledališča za otroke čutim posebno odgovornost, hkrati pa tudi posebne vrste privilegij, da imamo možnost delati predstavo za najmlajše. Zdi se mi namreč, da so uprizoritve namenjene njim izjemnega pomena in da se jih nikakor ne bi smelo zapostavljati. Preko tovrstnih gledaliških doživetji namreč otroke vabimo v čarobni svet gledališča, vzgajamo bodoče gledalce in spremljevalce, kakšen od njih pa se verjetno v gledališče zaljubi tudi do te mere, da ga – čez leta – izbere za svoj poklic.

Tu nekje se namreč začenja tudi začetek moje ljubezni do gledališča: v izjemnih svetovih, ki so se pred mano odpirali v številnih lutkovnih in otroških gledaliških predstavah, ki sem jih z navdušenjem gledal in se jih še vedno velikokrat spominjam. Morda so mi kdaj tudi v navdih zdaj, ko se sam spopadam s tovrstnimi izzivi. Nekako se mi zdi, da sem otroške predstave dolžan vsaj malemu Luku.

Hkrati pa se mi zdi, da ima otroško gledališče tudi odgovornost postavljati vprašanja in otrokom odpirati nove poglede na svet – ne v pedagoškem smislu, ampak v emotivnem, imaginativnem smislu ter jih popeljati v območje tem, s katerimi se tako ali drugače srečujejo. Verjamem, da je lahko gledališče dobro izhodišče za pogovore, razmišljanja in razpravljanja otrok s starši, pa tudi s sovrstniki o novih temah.

Takšno je tudi potovanje nove predstave Snežena sestra, ki na igriv način razpira razmišljanja o temah smrti, žalovanja, žalost, osamljenosti in željo po sočloveku – pomembnih temah, ki vse prehitro postanejo tabu, če jih predolgo pometamo pod preprogo. Mislim, da jih je treba nagovoriti dovolj zgodaj, a s pravimi besedami in znaki.

 

Snežena sestra Maje Lunde je čudovita zgodba o družini, prijateljstvu in pomenu praznovanja prazničnih dni, zato je kot nalašč za božični čas. A ne samo za ta čas. Zgodba namreč preko božične zgodbe govori o zelo pomembnih temah, za katere je malo prostora in o katerih se neradi pogovarjamo, ne le z otroki, ampak tudi odrasli med sabo. Tema smrti, žalovanja in spominjanja je boleča, zanjo pogosto nimamo pravih besed, pomeni pa tudi razgrinjanje dela intime in človeške ranljivosti, česar se radi izogibamo. Maja Lunde pa je našla jezik in sredstva, da o izgubi spregovori skozi igrive oči, paleto barvo in migetajočih prazničnih lučk, a pri tem niti malo ne podcenjuje otroške publike, ampak jih nagovarja enakovredno in z njimi nič manj tehtno ne govori o tem, kako pomembni so medčloveški odnosi, zaupanje, bližina, družinska varnost in prijateljstvo, zlasti v času žalovanja. Izpostavlja pa, da se je nujno pogovarjati o smrti, o minljivosti, pa tudi o žalosti, pogrešanju in spominjanju – torej o čustvih, ki jih najraje skrivamo, pometamo pod preprogo, a jih s tem pogosto le še poglabljamo in jim ne damo pravega prostora za razrešitev.

Julianu, glavnemu junaku naše božične pustolovščine, je božični čas najlepše obdobje v letu. Ne samo, da obožuje božič, tople medenjake, vroč kakav in pisane okraske, tudi svoj rojstni dan praznuje na božični dan. Letos je Julianov božič malo drugačen, saj je njegova sestrica pred kratkim umrla, njegova družina pa se je zavila v žalovanje. Toda Juliana čaka nepričakovano presenečenje v podobi skrivnostnega dekleta Hedvig, ki Julianu ponovno pokaže, kako izgleda pravi, sladek, puhast, rdeč in prazničen decembrski čas, hkrati pa mu pomaga, da se na poti svojega reševanja božiča in razveseljevanja družine spremeni v pogumnega dečka, ki se zna postaviti zase, pomagati prijateljem, se pogovarjati in poslušati. Pomembna sporočila za vsak dan v letu, ne le za božični čas.

 

Mini teater se zdi izjemno pomemben prostor v slovenskem gledališkem prostoru – prostor odprtih možnosti, vrelca idej in izjemne kreativen energije, prostor za raziskovanje in odpiranje pomembnih tem skozi najrazličnejše oblike gledališča. Zato sem bil izejmno vesel vabila in priložnosti v tem velikem mini gledališču. Posebej, ker je to tudi priložnost za čudovito, kreativno in kolektivno delo z inspirativnimi soustvarjalci. Druženje na Križevniški nas je povezalo v homogeno skupnost, ki ustvarja skupaj, kar se mi sploh zdi največji privilegij in darilo gledališča.

 
Zahvaljujemo se za vašo najavo in vam bomo z veseljem posredovali dodatni material in slikovno gradivo ter organizirali morebitna srečanja za avdio ali video intervjuje ter izjave umetniških sodelavcev projekta.

VIR: Mini teater Ljubljana