pressnews.si

V okviru delovnega obiska sta v sredo, 14. septembra 2022, Premogovnik Velenje (PV) obiskala predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob in minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer.

(Velenje, 14. septembra 2022) – V okviru delovnega obiska sta v sredo, 14. septembra 2022, Premogovnik Velenje (PV) obiskala predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob in minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer. Gosta so sprejeli generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) dr. Viktor Vračar, generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer, direktor Premogovnika Velenje Aleš Logar, generalni direktor Termoelektrarne Šoštanj mag. Matjaž Vodušek in direktor Termoelektrarne Šoštanj Mitja Tašler. Ogledala sta si potek odkopavanja premoga na odkopu B na koti -110 v Jami Pesje 500 metrov pod zemljo in razkladalno postajo za premog. Poslovodstvo Premogovnika Velenje je predstavilo izzive družbe ob usmeritvah države za povečanje strateških zalog energentov, med drugim tudi premoga, ter prizadevanja za čimprejšnje sprejetje Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje.

Zaradi pomanjkanja energentov – predvsem plina in nafte – se številne evropske države spet ozirajo nazaj k premogu. Tudi v Sloveniji preučujemo možnosti povečanja strateških zalog premoga na deponiji.

»Premogovnik Velenje je s tehničnega vidika sposoben premog odkopavati tudi po letnici 2033, ob pogoju zadostnih vlaganj v prihodnjih letih tako v opremo kot v zaposlene, pri čemer je zaradi same izdelave jamske infrastrukture, ki omogoča izkop, potrebno letnico opredeliti mnogo let vnaprej: odločitev je treba sprejeti najkasneje do leta 2025,« je povedal generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer. »Pri tem se je treba zavedati, da je v tako zahtevnem delovnem procesu, kot ta poteka pri nas, nemogoče »čez noč« povečati proizvodnjo premoga. Priprava novega odkopnega polja namreč zahteva najmanj tri leta za izgradnjo dodatnih 6.000 metrov objektov, za kar bi potrebovali približno 200 dodatno usposobljenih zaposlenih in kar nekaj opreme, ob že obstoječem načrtu, ki znaša 5.000 metrov na leto.«

Še v letu 2021 so bile vse usmeritve, ki smo jih prejeli s strani lastnika, države in EU, da mora Premogovnik Velenje prenehati delovati najkasneje do leta 2033 ter znižati proizvodnjo premoga in zmanjševati število zaposlenih, zaradi česar je danes še toliko zahtevnejše obrniti ta trend. Pri proizvodnji premoga smo že nekaj let osredotočeni zgolj na dve odkopni polji, in sicer v Jami Pesje in v Jami Preloge, proizvodnja premoga pa že zadnjih dvajset let v povprečju poteka z dveh odkopov hkrati. Premog trenutno pridobivamo z dveh odkopov, in sicer na koti –110/B in -110/D, ki smo ga zagnali včeraj. V pripravi pa je že tudi novi odkop na -110/C, ki bo začel obratovati v prvi polovici novembra in bo zagotavljal proizvodnjo premoga do konca tega in na začetku prihodnjega leta. Glede na tehnične in kadrovske zmogljivosti ocenjujemo, da v Premogovniku Velenje trenutno ne moremo preseči 2,7 mio ton izkopanega lignita na leto.

Generalni direktor Premogovnika Velenje je izpostavil nujnost čim hitrejšega sprejetja Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, s čimer bi Premogovnik dobil potrebna sredstva za vse ukrepe, vezane na postopno zapiranje, ki vključuje zapiranje jame, sanacije površine, kadrovsko problematiko itd. »Zdaj namreč sami in zgolj z lastnimi sredstvi izvajamo vsa sprotna zapiralna dela, od likvidacij posameznih jamskih objektov do sanacije okolja, ki je bilo podvrženo vplivu rudarjenja v okviru lastne proizvodnje, kar seveda vpliva na višino stroškovne cene premoga, ki ostaja nespremenjena že vse od leta 2015. Naša prizadevanja in dogovori z lastnikom HSE gredo tudi v smeri povišanja cene premoga, kar bi pozitivno vplivalo na stabilnejše poslovanje družbe.«

Dr. Viktor Vračar, generalni direktor HSE: »Termoelektrarna Šoštanj, ki jo večinoma poganja lignit iz Premogovnika Velenje, povprečno predstavlja tretjino vse slovenske proizvodnje električne energije in sočasno oskrbuje lokalni sistem daljinskega toplotnega ogrevanja. V času, ki ga zaznamujejo negotove geopolitične in tržne ter hidrološke razmere, si zanesljive in varne oskrbe z električno energijo ter stabilnosti slovenskega elektroenergetskega sistema brez obeh družb ne moremo predstavljati. Vladi Republike Slovenije se na tem mestu zahvaljujem za posluh in podporo obratovanju naše največje termoelektrarne. Verjamem, da bodo neprijetne okoliščine, ki vplivajo na proizvodnjo in trgovanje z električno energijo, sčasoma izzvenele. In to bo trenutek, ko bomo vso svojo pozornost znova začeli namenjati t. i. zelenemu prehodu. Vsi razvojni projekti skupine HSE so namreč usmerjeni v okolju prijazno proizvodnjo električne energije: v sončni, vodni in vetrni potencial, s pomočjo katerih jasno in odločno sledimo poti v brezogljično družbo.«

Kot je ob današnjem visokem obisku ponovno izpostavil generalni direktor TEŠ mag. Matjaž Vodušek, je glede na trenutne razmere na energetskih trgih zanesljiva proizvodnja električne energije iz Termoelektrarne Šoštanj toliko bolj pomembna za zanesljivost oskrbe z električno energijo v Republiki Sloveniji. Nestabilnost na trgu z električno energijo in s tem povezana cenovna nihanja in morebiti tudi vpliv na zanesljivost nam narekujejo potrebe za povečanje strateških zalog primarnih energentov, predvsem tudi premoga, od katerega je TEŠ v največji meri odvisen. »V TEŠ smo zaradi nemotenega zagotavljanja proizvodnje električne energije tudi v prihodnje ter potreb po večjih sprotnih razpoložljivih količin premoga, kot jih je trenutno zmožen zagotoviti Premogovnik Velenje, skupaj s premogovnikom ter lastnikom že pristopili k iskanju ustreznih tujih premogov ter biomase, ki bi ju lahko dodajali primarnemu energentu – lignitu iz velenjskega premogovnika. Hkrati pa se zavedamo, da se je potrebno ozreti naprej, saj so poleg stabilnega trenutnega delovanja zelo pomembne tudi „strateške“ investicije oz. projekti, ki sodijo v okvir zelene preobrazbe in h katerim smo že pristopili. Na razpolago imamo vso potrebno infrastrukturo, predane zaposlene in znanje. Razvoj usmerjamo v vodikove tehnologije ter tudi v ostale nove tehnologije ter zajem in uporabo CO2, vse s ciljem prehoda v brezogljično proizvodnjo električne energije in seveda posledično ohranjanja delovnih mest in energetske lokacije v Šoštanju. Ne zanemarjamo niti konvencionalnih virov, kot je investicija v plinsko-parno enoto večje moči na lokaciji TEŠ,« je še dodal Vodušek.