Pozornost vodi je treba ohraniti, je v nagovoru na osrednjem dogodku ob svetovnem dnevu voda pozvala predsednica države Nataša Pirc Musar. Kot je poudarila, vode ne smemo “imeti za samoumevno, saj njene zaloge in kakovost niso neomejene ali trajne,” s čimer so soglašali tudi gostje okrogle mize.

“V Gazi morajo ljudje preživeti – tisti, ki sploh pridejo do vode – s tremi litri vode na dan, v Sloveniji pa je povprečna poraba na prebivalca 120 litrov vode na dan. Zato so na mednarodni ravni nujni solidarnost, odgovorno ravnanje in dostop do oskrbe z vodo kot osnovno civilizacijsko dobrino,” je o po njeni oceni strateško pomembnem viru dejala predsednica države.

Letošnji svetovni dan voda nosi geslo Voda za mir, ki, tako Pirc Musar, ne bi mogel biti bolj aktualen. “Obstajajo države, k sreči v manjšini, ki povezovanje vode in miru vidijo kot nepotrebno politizacijo,” je dejala v nagovoru in dodala, da je voda lahko tudi pomemben gradnik miru.

Človeštvo se sooča z veliki izzivi na področju vode, zato je pomembno, da ohranjamo pozornost, namenjeno vodi, je dejala. Pri tem je spomnila, da bo Slovenija z oktobrom prevzela predsedovanje konvenciji ZN o varstvu in rabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer, od decembra lani pa predseduje tudi Barcelonski konvenciji o zaščiti Sredozemskega morja pred onesnaženjem. Slovenija pa si bo po njenih zagotovilih prizadevala tudi, da na tretjo konferenco ZN o vodi ne bo treba čakati 46 let, kolikor je preteklo med prvo in drugo, ki je bila marca lani.

“Vsa naša prizadevanja izhajajo iz človekove pravice do vode. Slovenija je ena redkih držav, ki ima to pravico zapisano v ustavi,” je podčrtala.

Po njenem bi bilo treba spremeniti sisteme upravljanja voda tako, da bodo ljudje že v zgodnjih fazah lahko sodelovali pri oblikovanju vodnih politik in ukrepov na področju upravljanja voda, pri čemer je izrazila upanje, da se bodo mladi odločali za poklice, povezane z upravljanjem in varovanjem voda ter okolja. “Podnebne spremembe in s tem povezani pojavi bodo namreč vse pogostejši in s tem se moramo biti zmožni učinkovito soočati. Brez strokovnjakov bo to nedvomno mnogo težje,” je dejala.

Na okrogli mizi Voda za mir so svoje izkušnje z delovanjem na področju voda izmenjali veleposlanica Tanja Miškova, posebna odposlanka za vodno diplomacijo, vodja Centra odličnosti Vesolje-SI in redni profesor na ljubljanski naravoslovnotehniški fakulteti Tomaž Rodič ter direktorica nevladne organizacije Zavod Krog Emina Hadžić.

“Voda je v naši družbi veliko blagostanje. Ne zavedamo se, zlasti mlajše generacije, za katere je voda samoumevna, kako srečni smo lahko, ko priteče iz pipe,” je poudarila Hadžić in ponazorila primer iz Afrike, ko je treba do zajetja vode hoditi tudi šest kilometrov v eno stran. Zato bi bilo, kot pravi, ljudi treba vzgajati o pomenu vode in da ta ni neskončna.

Organizacija v delih Afrike tamkajšnje lokalne skupnosti še vedno izobražuje in usposablja s področja sanitarij in upravljanja vode. “Ljudje tam želijo delati, mi jim moramo samo dati možnost, da razvijejo svoje potenciale,” je dejala.

Kot je dodala Miškova, ne gre samo za vodo, ki priteče iz pipe, saj vodo neposredno ali posredno rabimo skoraj za vse izdelke in hrano. Večino izdelkov, ki jih uporabljamo, in hrane, ki jo pojemo, ni slovenskega izvora.

“Za naše delo so nevladne organizacije bistvenega pomena,” je dejala veleposlanica, ki pomaga pri pri krepitvi zaupanja na podlagi vodnega sodelovanja. Kot je pojasnila, brez konkretnih projektov in dela na terenu, njeni govori nimajo take teže. Razkorak med uporabljivimi vodnimi viri in potrebami je vedno večji in “če ne bomo dogovorno uporabljali teh vodnih virov, bo prihajalo do napetosti in do konfliktov”, je posvarila.

Rodič je predstavil satelit, s katerim lahko spremljajo tok reke, preučujejo njene potenciale in morebitne spremembe. Čeprav gre za majhen satelit, s katerim so “hoteli pokazati, kaj bi se s temi tehnologijami majhnih satelitov dalo narediti na relativno zelo cenen način”, pa ta lahko pomembno pripomore k preučevanju vodnih virov.

Dogodek, ki je potekal v prostorih centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik, so pripravili Slovensko društvo za zaščito voda, Društvo vodarjev Slovenije, Slovenski komite mednarodnega združenja hidrogeologov in Slovenska mreža Globalno partnerstvo za vodo.

VIR: Megafon