V Sloveniji zavarovana območja skupaj prekrivajo 14 % površine. Med zavarovanimi območji imamo en narodni park, tri regijske in 47 krajinskih parkov, ki sodijo med širša zavarovana območja, ter en strogi naravni rezervat, 56 naravnih rezervatov, 1161 naravnih spomenikov ter 114 spomenikov oblikovane narave, ki sodijo med ožja zavarovana območja. Na varovanih območjih varujemo rastline, živali in njihove življenjske prostore. V teh območjih lahko doživimo razkošje biotske raznovrstnosti naše geografsko izjemno raznolike dežele. Zavarovana območja so upravljana tako, da so doživetja v njih prijazna do narave in pristna za obiskovalce.

Slovenija je svoja zavarovana območja ustanovila na podlagi nacionalne zakonodaje o ohranjanju narave, direktiv EU (Natura 2000) ter na podlagi ratificiranih mednarodnih sporazumov (Ramsarska konvencija o mokriščih, Konvencija o ohranjanju svetovne naravne in kulturne dediščine). Širša zavarovana območja in nekatera ožja upravljajo državni ali občinski javni zavodi, koncesionarji ali režijski obrati. Njihova najpomembnejša naloga je, da z varstvenimi ukrepi varujejo živalske in rastlinske vrste, habitatne tipe, naravne vrednote in krajino. Urejajo tudi obisk in skrbijo za osveščanje javnosti. Nadzor nad tem, ali se upoštevajo predpisani režimi, opravljajo naravovarstveni poklicni in prostovoljni nadzorniki.

 

Število in pestrost  opraševalcev upada. Brez pestrosti opraševalcev žal ni prehranske varnosti,  saj vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci. Opraševalci pa niso pomemben člen samo v prehrani, temveč veliko vlogo igrajo iz vidika biotske raznovrstnosti in ohranjanja narave. Najpomembnejši življenjski prostor opraševalcev so namreč biotsko raznovrstni pisani, cvetoči travniki, torej travniki, ki so pozno, enkrat ali največ dvakrat košeni. Zato podpiramo izvedbo enajstih večjih Natura projektov iz sredstev evropske kohezijske politike, ki v pomembnem delu na terenu izboljšujejo stanje naravovarstvenih pomembnih travnikov na območjih Natura 2000.

Pred nami je že šesto leto, ko se po vsem svetu še posebej na en dan pozornost usmeri na čebele in druge opraševalce. 20. decembra 2017 je namreč Generalna skupščina OZN 20. maj razglasila za svetovni dan čebel, in sicer na pobudo Slovenije. Slovenija veliko pozornosti namenja medonosni čebeli, zato marsikdo ne ve, da poleg kranjske čebele v Sloveniji živi še več kot 570 vrst divjih čebel. Poleg tega so pomembni opraševalci tudi muhe trepetavke, metulji, nekateri hrošči in ose. Izboljšanju upravljanja območij Natura 2000 pa je namenjen tudi LIFE integriran projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000. Omenjena prizadevanja pa bo treba okrepiti in nadgraditi v smislu zagotovitve trajnega monitoringa, izboljšanja stanja habitatov ter ozaveščenosti o pomenu opraševalcev, če bomo res želeli ohraniti pestrost opraševalcev in s tem bolj zdrave in odporne ekosisteme.

 

V vseh državah članicah Evropske unije 21. maja obeležujemo dan največjega naravovarstvenega omrežja na svetu. Na ta dan sta bila 21. maja 1992 sprejeta program LIFE in Direktiva EU o habitatih. Slednja je skupaj z Direktivo o pticah postala podlaga za evropsko mrežo varovanih območij Natura 2000.

 

Vzpostavitev omrežja Natura 2000 je bil eden pomembnejših ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti in ima pomembno vlogo pri ohranjanju narave in ekosistemskih storitev, ki nam jih narava nudi (na primer  zmanjševanje onesnaženosti zraka, zagotavljanje pitne vode, uravnavanje erozije tal). Za ohranjanje teh območij so za namenske projekte na voljo sredstva iz različnih evropskih virov. Priložnosti za različne sektorje predstavljajo projekti za konkretne akcije na terenu za izboljšanje stanja ciljnih živalskih in rastlinskih vrst ter obnove življenjskih okolij (npr. vzpostavitev travnikov, obnova vodotokov); podprte so tudi komunikacijske aktivnosti, postavitev infrastrukture za obisk (naravoslovne poti, informacijski centri), kar izboljšuje tudi turistično ponudbo območja. Ohranjena ali obnovljena območja narave ponujajo obiskovalcem veliko možnosti za rekreacijo, sprostitev in navdih, izobraževalnim ustanovam pa možnosti za učenje v naravi (vodeni ogledi, učne poti). Posegi in različne dejavnosti so v območjih Nature 2000 mogoči, vendar je potrebno pri tem upoštevati veljavno zakonodajo in, kadar je zahtevano, pridobiti ustrezna soglasja oziroma dovoljenja.

 

Natura 2000 je evropska družbena zaveza, da bomo varovali naravo. V tem letu  evropski dan Nature 2000 obeležujemo desetič. Letošnja vodilna misel »Praznujte dan Nature 2000: pojdite ven in odkrijte eno od naših varovanih območij«, nas vabi da odkrivamo izjemne naravne danosti Slovenije, in sicer tudi z obiskom enega od naših varovanih območij. Pri nas se stikajo alpski, panonski, dinarski in sredozemski svet. S tem smo dobili podarjeno izjemno pestrost rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih življenjskih okolij.

 

 

V Sloveniji k ohranjanju in izboljšanju stanja vrst in življenjskih okolij prispevamo s številnimi projekti, ki so sofinancirani s strani EU, Evropskega gospodarskega prostora in nacionalnih sredstev. Od leta 2004 smo v Sloveniji izvedli več kot 90 projektov za upravljanje Nature 2000. Med projekti izstopajo predvsem projekti programa LIFE, kohezijske politike in čezmejnega sodelovanja Interreg. Poleg ohranjanja izboljšanja stanja ciljnih živalskih in rastlinskih vrst ter obnove življenjskih okolij med cilji izstopajo komunikacijske in izobraževalne aktivnosti, krepitev znanja, povezovanje in trajnostni razvoj zavarovanih območij.

 

Trenutno na več kot 70 območjih Nature 2000 v Sloveniji poteka več kot 15 večjih projektov, namenjenih ohranjanju in izboljšanju stanja vrst ter življenjskih okolij, ki združujejo več kot 50 organizacij. Med njimi so lokalne skupnosti, regionalne razvojne agencije, zasebni zavodi, raziskovalne inštitucije, ministrstva, upravljavci zavarovanih območij in drugi.

 

Enega največjih naravovarstvenih projektov v Sloveniji, LIFE integrirani projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (LIFE-IP NATURA.SI), od leta 2018 vodi Ministrstvo za naravne vire in prostor v sodelovanju s 14 partnerji s področja varstva narave, gozdarstva, kmetijstva in upravljanja voda. Temeljni namen projekta je, da v sodelovanju med različnimi sektorji in deležniki prispeva k izboljšanju upravljanja Nature 2000 v Sloveniji. Poleg izboljšav na državni ravni partnerji v projektu izvajajo tudi konkretne akcije na terenu v osmih območjih Nature 2000, kot so: preprečevanje zaraščanja površin, odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst, obnovitev in vzdrževanje ugodnega stanja vodnih teles in druge.

Leta 1992 je bila v Rio de Janeiru sklenjena Konvencija o biotski raznovrstnosti (KBR). Program Združenih narodov (ZN) za okolje (UNEP) je 22. maj razglasil za mednarodni dan biotske raznovrstnosti v spomin na začetek veljavnosti KBR. Letošnja vodilna misel nas usmerja k 15. zasedanju pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti (COP15), ki je potekalo v Montrealu in kjer je bil sprejet globalni strateški načrt za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Med ključnimi cilji dogovor določa zavarovanje vsaj 30 % kopenskih in 30 % morskih površin na svetovni ravni, še posebej tistih, ki so posebej pomembni za biotsko raznovrstnost, in obnovo vsaj 30 % degradiranih kopenskih, celinskih vodnih ter obalnih in morskih ekosistemov do leta 2030. V skladu z dogovorom bo treba zagotoviti nujne ukrepe za zaustavitev izumrtja ogroženih vrst ter zmanjšati širjenje in ublažiti vplive invazivnih tujerodnih vrst na biotsko raznovrstnost, med drugim tudi z zmanjšanjem vnosa za vsaj 50 % do leta 2030. Na globalni ravni je prepoznano, da je sodelovanje na vseh ravneh ključnega pomena za prihodnost. 

 

Letos aprila je vlada sprejela uredbo, s katero je območje Češeniških in Prevojskih gmajn, ki obsega 411,36 hektarov, določila za Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne. Krajinski park leži v Ljubljanski kotlini, vzhodno od Radomelj, ter obsega dele območij Občine Domžale in Občine Lukovica in je eden od zadnjih večjih ostankov naravno ohranjenega strnjenega nižinskega gozda, ki vključuje tudi mokrotne manjšinske ekosisteme, v Ljubljanski kotlini.

V Sloveniji se zavarovana območja povezujejo v Skupnost naravnih parkov Slovenije. Evropski dan parkov so nadgradili s Tednom naravnih parkov Slovenije, ki letos poteka od petka, 19. maja, do nedelje, 28. maja. Obiščite jih, saj so pripravili številne dogodke za vse spoznavanja narave željne obiskovalce. Slovenski naravni parki so prav gotovo izjemne lokacije, ki ponujajo raznolike možnosti za z naravo povezana doživetja. Na spletni strani Skupnosti parkov Slovenije si lahko pogledate, kakšna doživetja za vas pripravljajo parki in vas vabijo, da jih obiščete. 

Evropski dan parkov je spominski dan za zavarovana območja po Evropi, ki ga je leta 1999 uvedla zveza EUROPARC, da bi poudarila pomen zavarovanih območij po vsej Evropi. Naravni parki, ki so v našem Zakonu o ohranjanju narave opredeljeni kot širša zavarovana območja, so narodni, regijski in krajinski parki. Zavarovala jih je država, občine ali država in občina skupaj, v njih pa veljajo posebni varstveni režimi in prepovedi.

Naj bo to žival, rastlina ali neživa narava, večino želimo ohraniti tam, kjer je.  Zato varujemo njihove življenjske prostore, saj so ti ključni za njihovo preživetje tudi v prihodnosti. Letos je vodilna misel dneva »Gradimo na naših koreninah«, zato vabimo vse, da raziščete naravno in kulturno dediščino, ki se varuje na teh območjih.

VIR: MNVP