Po poročanju Odbora za zaščito novinarjev (CPJ) so trenutne razmere v Gazi najbolj smrtonosno obdobje po letu 1992, saj je bilo v mesecu dni med deset tisoč ubitimi tudi 36 novinarjev in drugih medijskih delavcev. Med njimi je 31 palestinskih, štirje izraelski in libanonski novinar.
Po poročanju Odbora za zaščito novinarjev (CPJ) so trenutne razmere v Gazi najbolj smrtonosno obdobje po letu 1992, saj je bilo v mesecu dni med deset tisoč ubitimi tudi 36 novinarjev in drugih medijskih delavcev. Med njimi je 31 palestinskih, štirje izraelski in libanonski novinar. Organizacija poroča tudi o osem ranjenih, prav toliko priprtih in treh pogrešanih novinarjih, prav tako v odboru opozarjajo na številne napade, grožnje, tudi na družabnih omrežjih, in cenzuro. Zaradi izvršitve vojnih zločinov je organizacija Novinarji brez meja (RSF) pri Mednarodnem kazenskem sodišču 31. oktobra vložila pritožbo. V njej so predstavili devet primerov smrti medijskih delavcev med njihovim delom in dva primera, ko sta bila medijska delavca med delom ranjena, ter primere bombardiranja medijskih prostorov.
Kot opozarjajo mednarodne novinarske organizacije, se s prekinitvijo možnosti komunikacij, kar se je v Gazi zaradi ukrepov Izraela zgodilo dvakrat v tedni dni, odpira vrata vojni propagandi, lažnim novicam in zavajanjem. Novinarji in novinarke na vojnih območjih so civilisti in civilistke in njihova varnost ter nemoteno delo morajo biti zagotovljeni in spoštovani, kot to zahteva mednarodno humanitarno pravo. Obvestilo izraelske vojske medijskima agencijama Reuters in Agence France Press, da ne more zagotoviti varnosti njihovih novinarjev v Gazi, države Izrael ne odvezuje dolžnosti in odgovornosti, ki jih nosi za spoštovanje mednarodnega prava.
Sindikat novinarjev Slovenije skupaj s Konfederacijo sindikatov javnega sektorja Slovenije poudarja pomen kakovostnega in profesionalnega novinarskega dela, še posebej v času vojn in oboroženih spopadov. Slovenija je kot del mednarodne skupnosti dolžna narediti vse v njeni moči, da se spoštuje mednarodno pravo in prepreči mednarodna hudodelstva. Vlado in pristojna ministrstva zato pozivamo, da uporabijo vse ukrepe, ki so jim na voljo in ki so jih že uporabili v zadnjih letih v primerih vojaške agresije, da se zagotovi spoštovanje mednarodnopravnega reda in človekovih pravic, vključno s pravicami do obveščenosti, varnosti, svobode in enakopravnosti, ki jih ne more biti brez kakovostnega novinarskega dela v interesu javnosti.
Alenka Potočnik, predsednica Sindikata novinarjev Slovenije
Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije
VIR: SNS
