tokrat naslavljamo predvsem vse tiste, ki se trudite pisati o problematiki termodela slovenske energetike v Šaleški dolini. V zadnjem času opažamo, da nekateri izmed vas kar tekmujete, kateri bo navedel višjo številko morebitne izgube v TEŠ in Premogovniku Velenje v prihodnjih letih.

Spoštovani novinarji,

tokrat naslavljamo predvsem vse tiste, ki se trudite pisati o problematiki termodela slovenske energetike v Šaleški dolini. V zadnjem času opažamo, da nekateri izmed vas kar tekmujete, kateri bo navedel višjo številko morebitne izgube v TEŠ in Premogovniku Velenje v prihodnjih letih. Nekateri greste pri pisanju celo tako daleč, da je najbolje vse skupaj takoj zapreti, ker bi tako prihranili celo 2,5 mrd €. Pri tem pozabljate, kaj se je dogajalo v letih 2022 in 2023, ko je bila vlada zaradi hitrih rasti cen električne energije na mednarodnih trgih prisiljena zamejiti najvišjo dovoljeno ceno za gospodinjstva in male poslovne odjemalce. Ta ukrep je davkoplačevalce samo v letu 2023 po podatkih MOPE stal 240,4 mio €, prejemniki pa so bili dobavitelji električne energije (GEN-I, Energija plus, ECE …). Obenem smo davkoplačevalci, na podlagi sprejetega zakona, subvencionirali gospodarstvo zaradi visokih cen energentov v letu 2023. Javna agencija SPIRIT bo predvidoma izplačala 395 mio € nepovratnega denarja. Dejstvo je, da evropski trg električne energije ne deluje ne v korist potrošnika niti gospodarstva. 

Trditev, da bodo v prihodnje cene vse nižje, potrebuje bolj poglobljen pogled v metodologijo, ki takšen trend padanja cen napoveduje. Pri tem je potrebno vedeti, da so takšne napovedi taisti energetski strokovnjaki napovedovali že v preteklosti in če boste malo pogledali nazaj, boste videli, da so praktično vse grdo zgrešili. Lahko se strinjamo z zapisom, da bo prostora za delovanje TEŠ-a v poletnih mesecih malo, vendar enako velja tudi za plinsko-parne elektrarne, pri napovedanih 3000 do 4000 MW sončnih in vetrnih elektrarnah, pa tudi za NEK. Še vedno pa bomo morali premostiti večerne ure, daljša obdobja oblačnosti, predvsem pa obdobje od polovice oktobra do polovice marca. V tem obdobju je edina rešitev uvoz električne energije, s čimer pa se postavljamo v zelo odvisen položaj trgovcem z njo. Kakšne bodo cene v primeru 50-odstotne uvozne odvisnosti, si raje ne predstavljamo, še huje pa se nam lahko zgodi ob krizah, katerim smo podvrženi. Vojna divja praktično okoli polovice EU. Verjetno bodo morale vlade sprejemati interventne zakone, tako kot v letih 2023 in 2022, ki jih bomo poravnali davkoplačevalci.

Glede tega je mogoče najbolj nazoren primer dogajanj v Nemčiji. Državi, ki je največ vložila v proizvodnjo električne energije iz sonca in vetra (600 milijard evrov), a je kljub temu prisiljena pomemben del elektrike proizvajati iz premoga in plina. Marsikdo zelo rad zapiše, da Nemčija v poletnih mesecih proizvede vso električno energijo iz OVE virov. Spodnji graf kaže drugačno realno sliko:

Vir: Eurostat

Zelo lahkomiselno je torej razmišljanje, da je TEŠ bolje ustaviti, kot pa dovoliti nadaljevanje obratovanja v malo drugačnem režimu kot sedaj. Zaradi pretiranega spodbujanja izgradnje sončnih elektrarn bodo te v nekaj letih same sebi največji grobar. Zakaj? Predvsem zaradi tega, ker bo potrebno v najbolj sončnih dneh v določenih delih dneva, sploh pa ob vikendih, veliko le-teh izklapljati, ker bo v omrežju na voljo bistveno več električne energije, kot pa jo bomo zmožni porabiti v Sloveniji. Enako je običajno tudi v okolici, tako da je izvoz vprašljiv, razen če bomo plačali za to, da bodo viške električne energije v svoje črpalne elektrarne prevzeli Avstrijci in nam jo potem v nočnih urah drago prodajali nazaj. V »Butalah« je sicer vse mogoče, trgovci pri tem zaslužijo svoj del pogače, ravno tako lastnik prenosnega omrežja. Žal bomo vse to poravnali prebivalci in industrija v Sloveniji. Prodajanje zgodbe, kako bo vse to rešil vodik, je veliko preuranjeno, pot do tja je še dolga in do ekonomsko upravičene proizvodnje potrebuje veliko sreče in denarja.

Mediji zelo radi poudarjate tudi poslovne rezultate omenjenih družb. Žal so ti v največji meri odvisni od lastnika, torej od Holdinga Slovenske elektrarne, ki je edini kupec in hkrati tudi prodajalec električne energije iz termodela slovenske energetike. Ravno tako je tudi kupec CO2-kuponov, s katerimi TEŠ plačuje izpuste CO2. HSE kot matična družba narekuje in usklajuje proizvodnjo v odvisnih družbah. Torej je uspešnost poslovanja omenjenih družb v celoti odvisna od uspešnosti poslovanja HSE. Zanimiv je podatek, da hčerinske družbe poslujejo z minimalnimi dobički ali minimalnimi izgubami (predvsem zaradi naknadnih dodatnih računovodskih slabitev), medtem ko se matična družba HSE lahko pohvali z več stomilijonskimi dobički. 

Najbolj pa nas je zbodla trditev, da je TEŠ in PV najbolje zapreti takoj, ter tako prihraniti najmanj 2,5 mrd €. Tukaj z vso resnostjo pozivamo avtorja članka Karla Lipnika, ki ga je objavil v časniku Delo z naslovom »Zadnji dnevi Teša«, kar hkrati pomeni tudi zadnji dnevi Premogovnika Velenje, da nam in celotni slovenski javnosti predstavi, na kakšen način je prišel do te zavajajoče številke. Ali je to (2,5 mrd €) četrtina, petina ali morda celo samo šestina višine investicije v JEK2, je za zdaj samo ugibanje. Vsekakor se strinjamo z avtorjem članka, da je potrebno pred izgradnjo dobro premisliti, predvsem pa jo voditi skrbno in pregledno. Vendar naj o tem odloča stroka, zato smo že večkrat pozvali odgovorne, da se pripravi Energetski koncept Slovenije EKS. Prednostno je potrebno ohraniti svoje (domače) proizvodne zmogljivosti in dogovoriti režime obratovanja posameznih proizvodnih enot ter tako omogočiti zanesljivo, varno in cenovno ugodno oskrbo z električno energijo za prebivalce in gospodarstvo.

Ponovno bi želeli opozoriti na zaveze Republike Slovenije, ki jih je podala v Nacionalni strategiji za izstop iz premoga z načeli pravičnega prehoda. Od odločevalcev na vseh ravneh zahtevamo, da je na prvem mestu skrb za pravični prehod na socialnem področju, posebna pozornost pa nameni zaposlenim v premogovništvu. V Skupini Premogovnik Velenje je v štirih družbah vsaj 2000 neposredno zaposlenih. Obenem je potrebno poskrbeti za gospodarsko prestrukturiranje Šaleške doline, ki je vsa ta leta, tudi z uničenjem ogromnih površin in v preteklosti tudi s prekomernim onesnaževanjem ozračja, skrbela za poceni in zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo. 

Hkrati vsem odgovornim ponovno sporočamo, da bomo zaposleni v Premogovniku Velenje z vsemi oblikami sindikalnega boja vztrajali na pravičnem izhodu iz premoga, ki ga nikakor ni mogoče izvesti v tako kratkem časovnem obdobju. 


Sindikat Premogovnika Velenje SPESS-PV
predsednik Simon Lamot

Svet delavcev Premogovnika Velenje
predsednik Danilo Rednjak

VIR: Sindikata SPESS-PV in PV