20. 11. 2023

 

Te dni poteka Svetovni teden ozaveščanja o odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom, ki se je 18. novembra začel z Evropskim dnevom ozaveščanja o antibiotikih in bo trajal do konca tega tedna.

Naraščajoča mikrobna odpornost predstavlja nevarnost za ljudi, živali, rastline in okolje, zato letošnja tema tedna »Skupaj preprečimo mikrobno odpornost« poziva k sodelovanju med sektorji za ohranitev učinkovitosti kritičnih protimikrobnih zdravil.

Štiri svetovne organizacije, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), Program Združenih narodov za okolje (UNEP), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Svetovna organizacija za zdravje živali (WOAH) so z letošnjim letom napovedale preimenovanje svetovnega tedna ozaveščanja o protimikrobnih zdravilih v svetovni teden ozaveščanja o odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom.

Pridobljena odpornost mikrobov proti protimikrobnim zdravilom (mikrobna odpornost - AMR), ki je posledica njihove bolj ali manj preudarne oziroma smiselne uporabe, je eden največjih svetovnih zdravstvenih izzivov našega časa in postaja vodilni vzrok smrti na Zemlji. Je vse večja grožnja zdravju živali in ljudi ter tudi prehranski varnosti po vsem svetu. Obravnavanje mikrobne odpornosti zahteva globalno celovit in več sektorski pristop, imenovan »Eno zdravje« (angl. »One Health«).

Boj proti mikrobni odpornosti je globalno prizadevanje in se po vsem svetu izvaja s pristopom »Eno zdravje«. Odpornost bakterij proti antibiotikom, ki so do nedavnega dobro učinkovali proti bakterijskim okužbam, je postala v začetku 21. stoletja ena večjih groženj za svetovno javno zdravje. Napačna in prekomerna uporaba antibiotikov pri ljudeh in živalih prispeva k pojavljanju bakterij, odpornih proti antibiotikom, ki so sicer nepogrešljivi pri zdravljenju bakterijskih bolezni ljudi in živali.  Zato je treba za ohranjanje učinkovitosti antibiotikov z njimi skrbno ravnati tako v humani kot veterinarski medicini ter njihovo uporabo omejiti na upravičene nujne primere.

Rejci živali in drugi imetniki živali so odgovorni za izvajanje biovarnostnih ukrepov v reji živali ter za celostno oskrbo živali. Če je kljub tem ukrepom uporaba antibiotika nujna za ohranitev zdravja živali, se antibiotik predpiše in uporabi preudarno in odgovorno, da se v kar največji meri prepreči tveganje za nastanek odpornosti bakterij proti učinkovini izbranega zdravila/antibiotika. Ker se antibiotiki za zdravljenje živali izdajajo samo na veterinarski recept, so veterinarji tisti, ki postavijo diagnozo in predpišejo, izberejo ter uporabijo ustrezno zdravilo, ki ciljano deluje proti povzročitelju bolezni živali.

Leta 2015 je bil objavljen Svetovni akcijski načrt za obvladovanje mikrobne odpornosti  (Global Action Plan on Antimicrobial Resistance). Države so morale sprejeti nacionalne strategije in nacionalne akcijske načrte. Vlada Republike Slovenije je leta 2019 sprejela Državno strategijo »Eno zdravje« za obvladovanje odpornosti mikrobov (2019 - 2024), z Akcijskim načrtom, ki opredeljuje prednostna področja.

Že od leta 2008, ko je bil obeležen prvi Evropski dan antibiotikov, se v Sloveniji izvaja ozaveščanje o smiselni porabi protimikrobnih zdravil za obvladovanje mikrobne odpornosti pri živalih.

Svetovna organizacija za zdravje živali poroča, da se je svetovna poraba protimikrobnih zdravil pri živalih v treh letih (2017–2019) zmanjšala za 13 odstotkov, kar je pomemben premik v prizadevanjih za ohranitev učinkovitosti teh kritičnih zdravil.

Po zadnjih podatkih, zbranih v okviru projekta ESVAC (ang. European Surveillance of Veterinary Antimicrobial Consumption), ki poteka pri Evropski agenciji za zdravila (EMA), se je v Sloveniji prodaja protimikrobnih zdravil za uporabo pri živalih, ki so pretežno namenjene proizvodnji hrane, v obdobju 2021–2022 zmanjšala za 19 odstotkov, v obdobju 2011–2022 pa za 44,2 odstotkov.

VIR: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano