Na UP Fakulteti za turistične študije - Turistici so odprli razstavo o portoroških vilah in turizmu. Razstava, ki je plod raziskovalnega sodelovanja med portoroško turistično fakulteto in piransko enoto Pokrajinskega arhiva Koper, predstavlja arhitekturni razcvet vil, ki sovpada z vzponom Portoroža kot mondenega letovišča.

Na UP Fakulteti za turistične študije - Turistici so odprli razstavo o portoroških vilah in turizmu. Razstava, ki je plod raziskovalnega sodelovanja med portoroško turistično fakulteto in piransko enoto Pokrajinskega arhiva Koper, predstavlja arhitekturni razcvet vil, ki sovpada z vzponom Portoroža kot mondenega letovišča. Ob odprtju so kot del praznovanja Tedna Univerze na Primorskem izvedli tudi javno predavanje o vlogi vil pri razvoju turizma v Portorožu.


Raziskovalci Univerze na Primorskem in Pokrajinskega arhiva Koper so v zadnjem letu združili moči pri zbiranju in digitalizaciji javnega ter zasebnega arhivskega gradiva arhitekturne dediščine Portoroža. Ta ne bo več prepoznavna le po starem hotelu Palace in modernih hotelskih kompleksih arhitekta Eda Mihevca. Razstava, ki je bila najprej na ogled v piranskem arhivu, namreč odkriva razcvet vil kot objektov premožnejšega sloja prebivalstva, ki sovpada z vzponom Portoroža kot mondenega letovišča s preloma 19. in 20. stoletja. V tem času so ob portoroški rivieri začele dominirati vile, ki so s svojo arhitekturno podobo in skrbno urejeno okolico zdraviliškemu letovišču severnega Jadrana nadele pridih ekskluzivnosti. Luigia, Elfride, Maria, Daria in Amalia so le nekatera od imen 45 izbranih portoroških vil, ki so na razstavi prikazane skozi arhitekturne načrte, slike in fotografije lokacij ter z natančnimi podatki o investitorjih, arhitektih in letnicah izgradnje.

"Leta 1913 je na območju Portoroža stalo več kot sto razkošnih vil. 79 je bilo zasebnih počitniških vil in 27 penzionskih. Medtem ko so v zasebnih počitnikovali lastniki in jih delno oddajali v najem, so bile penzionske vile zgrajene posebej za dejavnost oddajanja gostom. Portoroške vile so pomembno prispevale k zagotavljanju in promociji turističnih kapacitet in so se takrat enakovredno kosale s hotelskimi kapacitetami. V teh počitniških rezidencah so letoviščarji bivali v povprečju več kot 3 tedne. V primerjavi z današnjimi gosti, ki v Portorožu bivajo v povprečju manj kot 3 dni, so bili počitnikarji v vilah s krajem in krajani veliko bolj povezani, k čemer je prispeval tudi ambient nastanitve," je povedal raziskovalec in predavatelj mag. Tomi Brezovec.

Cilj raziskave in razstave je opozoriti javnost na obstoj in ohranjenost številnih vil in njihovih zgodb. Obiskovalci se jih večinoma ne zavedajo, saj pogled nanje zakrivajo hoteli, spomin nanje pa bledi že tudi pri prebivalcih. Predstavljene portoroške vile, ki so izdane tudi v publikaciji Pokrajinskega arhiva Koper z naslovom "Vile kot arhitekturna dediščina turističnega razcveta Portoroža z okolico na prelomu 19. in 20. stoletja" (avtorja Matej Muženič in Uroš Zagradnik), tako pomembno utrjujejo identiteto kraja.
"Iz turističnih raziskav vemo, da danes narašča segment turistov, ki se zanima za dediščino tradicionalnih letovišč in s tem tudi za produkt vil. Tega se že zavedajo številni evropski obmorski kraji, od sosednje Opatije do Normandije. Z ozaveščanjem in ogledom počitniških vil uspešno dodajajo globino in težo svoji turistični ponudbi," je še dodal Brezovec.
Razstavo sta v sredo, 20. marca, s pozdravnim nagovorom odprla podžupan Občine Piran, Christian Poletti, in direktorica Pokrajinskega arhiva Koper, mag. Nada Čibej. Razstava bo na ogled v Avli Turistica (pritličje Fakultete za Turistične študije, Obala 11a, Portorož) do 20. maja 2024.

VIR: Univerza na Primorskem
Fakulteta za turistične študije - Turistica