Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Gre za letno poročilo, ki ocenjuje napredek EU pri doseganju ciljev energetske unije. Po lanskem poročilu o stanju energetske unije, v katerem so obravnavani izzivi in dosežki v obdobju 2020–2023, letošnje poročilo vsebuje najnovejše informacije o tem, kako je EU v zadnjem letu mandata te Evropske komisije obvladovala izzive na področju energetske politike, vzpostavila zakonodajni okvir za prehod na čisto energijo ter postavila temelje za gospodarsko rast in konkurenčnost. 

Poročilo ugotavlja, da je EU v zadnjih letih uspela prenesti kritična tveganja za zanesljivost oskrbe z energijo, ponovno pridobiti nadzor nad energetskim trgom in cenami ter pospešiti prehod na podnebno nevtralnost. Tako je v prvi polovici leta 2024 polovica proizvodnja električne energije v EU izvirala iz obnovljivih virov. Delež ruskega plina v uvozu EU se je s 45 odstotkov leta 2021 zmanjšal na 18 odstotkov do junija 2024, uvoz iz Norveške in ZDA pa se je povečal. Med avgustom 2022 in majem 2024 se je povpraševanje po zemeljskem plinu zmanjšalo za 138 milijard m3. Poročilo kaže, da je EU svoj cilj 90-odstotnega skladiščenja zimskega plina dosegla 19. avgusta 2024, cene energije pa so stabilnejše in ostajajo precej pod najvišjimi ravnmi energetske krize leta 2022. Emisije v EU so se med letoma 1990 in 2022 zmanjšale za 32,5 odstotka, medtem ko se je gospodarstvo EU v istem obdobju povečalo za približno 67 odstotkov.

Na mednarodni ravni je EU vodila svetovno pobudo za potrojitev zmogljivosti za energijo iz OVE in podvojitev izboljšanja energijske učinkovitosti v okviru prehoda s fosilnih goriv, ki so jo vse pogodbenice potrdile na konferenci COP28.

Na področju energije iz OVE je bil dosežen znaten napredek. Vetrna energija je prehitela plin in postala drugi največji vir električne energije v EU za jedrsko energijo, do prve polovice leta 2024 pa so OVE v EU proizvedli 50 odstotkov električne energije. Leta 2022 se je poraba primarne energije v EU ponovno zmanjšala, in sicer za 4,1 odstotka. Kljub temu bo treba še okrepiti prizadevanja za energijsko učinkovitost, da bi EU do leta 2030 dosegla cilj 11,7-odstotnega zmanjšanja porabe končne energije. Potrebne so nadaljnje izboljšave, zlasti elektrifikacija ogrevalne opreme na vseh področjih in stopnja prenove stavb. Prav tako poročilo ugotavlja, da so potrebna okrepljena prizadevanja za obravnavo visokih cen energije. To je namreč ključnega pomena za izboljšanje konkurenčnosti industrije EU in pospešitev naložb v evropska integrirana infrastrukturna omrežja, ki so bistvena za elektrifikacijo evropskega gospodarstva.

Poročilo opozarja, da morajo vse države članice čim prej predložiti svoje končne posodobljene NEPN, da bi zagotovile skupno doseganje energetskih in podnebnih ciljev za leto 2030. Ocena osnutkov posodobljenih NEPN, objavljena decembra 2023, kaže, da so države članice sicer naredile korak v pravo smer, vendar to še ne zadostuje za zmanjšanje neto emisij za vsaj 55 odstotkov do leta 2030, zato morajo upoštevati priporočila Evropske komisije za njihove končne načrte. 

Ob poročilu o stanju energetske unije je Evropska komisija objavila tudi poročilo o delovanju uredbe o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, v katerem ugotavlja, da ima uredba pomembno vlogo pri ohranjanju EU na dobri poti k doseganju ciljev za leto 2030, saj omogoča bolj usklajeno, integrirano in enostavnejše načrtovanje in poročanje.
Poročilo poudarja, da bo treba v prihodnosti obravnavati nove in nastajajoče izzive, kot so sedanja vrzel v ambicijah v zvezi z OVE in cilji energijske učinkovitosti, povečanje energijske revščine, razlika v cenah energije v primerjavi z drugimi svetovnimi konkurenti in tveganje novih strateških kritičnih odvisnosti. Potrebni bodo odločen odziv politike in korenita sprememba prizadevanj na ravni EU in držav članic, in sicer z večjim usklajevanjem, povezovanjem trgov in skupnim ukrepanjem.

EU tudi še naprej stoji ob strani Ukrajini zaradi ruskih napadov na njen energetski sistem. Sinhronizacija ukrajinskega in moldavskega omrežja z evropskim celinskim omrežjem je pripomogla k stabilizaciji ukrajinskega elektroenergetskega sistema, Ukrajini pa omogoča tudi izkoriščanje nujnega uvoza. Do 31. julija 2024 je bilo več kot 40 odstotkov vseh donacij držav članic namenjenih energetskemu sektorju, skupni prispevek mehanizma EU na področju civilne zaščite pa je ocenjen na več kot 900 milijonov evrov. Sklad za energetsko podporo Ukrajini je do junija 2024 mobiliziral tudi več kot 500 milijonov evrov. Poleg tega bo instrument EU za Ukrajino v višini 50 milijard evrov zagotovil dosledno financiranje za podporo okrevanju in trajnostni gospodarski rasti Ukrajine do leta 2027.

Poročilo opozarja na pomen akta o neto ničelni industriji in akta o kritičnih surovinah ter reforme zasnove trga električne energije za soočanje evropskih proizvajalcev z vse večjo konkurenco na področju neto ničelnih tehnologij na svetovnih in domačih trgih. Poročilo poudarja, da je treba graditi na partnerstvih z industrijo, da bi pospešili razvoj neto ničelnih tehnologij in okrepili proizvodno bazo EU. Industrijska zavezništva, kot so evropsko zavezništvo za baterije, evropsko zavezništvo za čisti vodik, zavezništvo fotovoltaične industrije, industrijsko zavezništvo za vrednostno verigo obnovljivih in nizkoogljičnih goriv ter zavezništvo za male modularne reaktorje, bodo imela pomembno vlogo. Dialogi Evropske komisije o čistem prehodu z industrijo in socialnimi partnerji bodo podprli izvajanje evropskega zelenega dogovora.

Ključno vlogo ima tudi sklad za inovacije s predvidenim proračunom v višini približno 40 milijard evrov do leta 2030. Evropska vodikova banka, ki se financira iz inovacijskega sklada EU ETS, je vzpostavljena in deluje ter je izvedla prvi uspešen krog dražb EU, s katerimi je sedmim projektom na področju obnovljivega vodika v Evropi dodelila skoraj 720 milijonov evrov.
Poročilo poudarja tudi, da bodo z novo zakonodajo o energetskem trgu, kot je reformirana zasnova trga z električno energijo, najranljivejši odjemalci bolje zaščiteni pred odklopom. V primeru krize zaradi cen zemeljskega plina lahko države članice uvedejo ukrepe za zaščito potrošnikov ter zagotovijo dostop do cenovno dostopne energije in osnovnih socialnih storitev. To vključuje posege v določanje cen na maloprodajnem trgu, s čimer bi odjemalce zaščitili pred previsokimi cenami.
Poročilo navaja, da bo socialni sklad za podnebje ključni instrument za mobilizacijo vsaj 86,7 milijarde evrov za obdobje 2026–2032, ki se bo financiral iz prihodkov iz sistema EU ETS in vsaj 25 odstotnega sofinanciranja držav članic. Sklad bo podpiral strukturne ukrepe in naložbe v prenovo za energijsko učinkovitost, dostop do cenovno dostopnih in energijsko učinkovitih stanovanj, čisto ogrevanje in hlajenje ter vključevanje energije iz OVE, pa tudi v brezemisijsko in nizkoemisijsko mobilnost in promet. Obstaja tudi možnost zagotavljanja začasne neposredne dohodkovne podpore.

VIR: Naš Stik