Noriaki Kasai je v svojem bistvu prava reinkarnacija japonskega boga vetra Fudžina. Šele potem je legenda smučarskih skokov in čudo narave. Lahko bi mu rekli tudi Forrest Gump nordijskega smučanja, saj kljub dejstvu, da se je nedavno srečal z abrahamom, še vedno kar skače in skače in skače. Na turneji je že več kot 33 let. V tem času je zmagal na 17 tekmah svetovnega pokala, osvojil naslov svetovnega prvaka v poletih ter si priboril olimpijski medalji srebrnega in bronastega leska. Pred sezono 2022/23 je pod vodstvom slovenskega trenerja Matjaža Zupana zasedel tretje mesto na japonskem državnem prvenstvu in se spet uvrstil v reprezentanco. Noriaki Kasai je skakalec iz Guinessove knjige rekordov, pri katerem je čas nekoliko drugačna kategorija.

Pred začetkom sezone 2022/23 je kar nekaj časa preživel na pripravah v Sloveniji in se po naši deželi prevažal s hibridnim športnim terencem znamke Toyota.

 VAŠA ŽIVLJENJSKA ZGODBA JE V VSEH POGLEDIH IZJEMNA. A OB TEM SE VENDARLE POSTAVLJA KLJUČNO VPRAŠANJE: KAJ VAS ŽENE VSA TA LETA?

Kasai: To isto vprašanje poslušam že najmanj zadnjih 15 let. In odgovor je vedno isti: ljubim smučarske skoke. Srečo imam, da moje telo še vedno dopušča in zmore ukvarjanje s tem zahtevnim športom na najvišji ravni.

Poleg tega že od otroških let sanjam o olimpijski medalji. Res je, da imam v svoji zbirki srebrno in bronasto. A v tistih sanjah se mi je prikazovala zlata.

 SVOJO PRVO ZMAGO STE DOSEGLI MARCA 1992, SE PRAVI PRED VEČ KOT 30 LETI. TAKRAT SE VEČINA VAŠIH TEKMECEV SPLOH ŠE NI RODILA. KAKO SE POČUTITE, KO TEKMUJETE PROTI FANTOM, KI BI BILI LAHKO VAŠI SINOVI?

Kasai: O tem pravzaprav sploh ne razmišljam. Z vsemi fanti se odlično razumemo. Smo prijatelji in do njih se nikoli ne obnašam pokroviteljsko. Če me kdo vpraša za nasvet, mu z veseljem ponudim svoj pogled.

 IMELI STE ZELO TEŽKO OTROŠTVO. KAKO JE TO ZAZNAMOVALO VAŠO OSEBNOST, VAŠO VOLJO IN VAŠEGA BORBENEGA DUHA?

Kasai: Zagotovo me je otroštvo zelo zaznamovalo. Že zelo zgodaj sem namreč spoznal, da se v življenju nič ne zgodi samo od sebe in da se je za vse treba potruditi. Tako sem že zelo zgodaj dobil dodatno notranjo moč, odločenost in osredotočenost.

 LETA 2022 STE PRAZNOVALI PETDESETI ROJSTNI DAN. ALI OBČUTITE, DA STA VAŠA TELESNA MOČ IN VZTRAJNOST V VSEH TEH LETIH UPADLI?

Kasai: Moja vzdržljivost se ni kaj dosti spremenila, kar je tudi zame nekoliko presenetljivo. Res je, da občutim razliko v moči. A spet imam srečo, saj sem bil kot mladenič izjemno močan, tako da sem zdaj kljub nekolikšnem usihanju moči še vedno na zelo visoki ravni. Poleg tega sem v zadnjih letih rahlo zmanjšal količino treninga.

 KAJ PA UTRUJENOST, REGENERACIJSKI ČAS, POTREBUJETE VEČ SPANCA?

Kasai: Tudi regeneracijski čas se v mojem primeru ni skrajšal. Spim povsem normalno. Vsak dan si ob vseh treningih privoščim tudi trideset minut počasnega teka. Ugotovil sem, da to izjemno dobro vpliva na moje splošno počutje. Sicer se ukvarjam tudi z nekaterimi drugimi športi. Rad imam tenis, golf, badminton, odbojko ...

 KAKO STE PRAVZAPRAV ODKRILI SMUČARSKE SKOKE?

Kasai: Zime na Hokaidu so res fantastične. Vedno je zelo veliko snega in otroci smo izjemno uživali v različnih oblikah snežne zabave. Najprej sem se začel ukvarjati s smučanjem. A ker me je običajno smučanje začelo dolgočasiti, sem se zaljubil v skoke, ki so se mi zdeli precej bolj razburljivi. Še vedno se dobro spominjam, kako sem pri devetih letih prvič skočil na petmetrski skakalnici. Takrat me je bilo rahlo strah, a gnala me je radovednost, kako daleč bom skočil. In ta isti občutek me žene še zdaj. Ko sem na vrhu planiške velikanke, se vedno vprašam, kako daleč me bo poneslo.

 V ČASU VAŠE KARIERE SE JE ZGODIL TUDI PREHOD NA SLOG V, KI VAM ZELO USTREZA. KAKO TEŽKO JE BILO SPREMENITI POSTAVITEV SMUČI V ZRAKU?

Kasai: Ja, na začetku kariere smo skakali z vzporedno postavljenimi smučmi. Potem pa je Šved Jan Boklöv v sredini osemdesetih let začel skakati povsem drugače. Smuči je postavil v obliko črke V in dosegal tudi do 10 metrov daljše daljave. Izkazalo se je, da je pri tem načinu plovnost v zraku precej boljša. Boklöv je na začetku dobival precej slabše ocene za slog, a kmalu so tako začeli skakati tudi drugi skakalci, kar je utrlo pot novemu slogu. Meni osebno ta način izjemno ustreza. Uživam, ko se dobesedno uležem med smuči in začutim, kako jadram na vetru.
 
VEDNO STE BILI IZJEMNO NAVDUŠENI NAD PLANICO. SLOVENSKI NAVIJAČI VAS NE NAZADNJE POZNAJO TUDI PO TEM, DA ZNATE ZAPETI TISTI LEGENDARNI NAPEV PLANICA, PLANICA, SNEŽENA KRALJICA. KAKO TEŽKO SE JE BILO NAUČITI TE VRSTICE?

Kasai: V Planico sem prvič prišel, ko sem imel 17 let. To pomeni, da prihajam že 33 let. In v vsem tem času sem zagotovo tisočkrat slišal to pesem, ki mi je izjemno všeč. Skorajda greh bi bil, če si je ne bi zapomnil.

ZA SLOVENCE JE PLANICA NARODNI PONOS. KAJ POMENI VAM?

Kasai: Planica ima zagotovo posebno mesto v našem športu. Tukaj se je zgodilo veliko pomembnih mejnikov smučarskih skokov. Če se ne motim, so prav v Planici prvič preskočili 100- in 200-metrsko znamko.

Poleg tega je v Planici tradicionalno na sporedu zaključek svetovnega pokala. Marca je vreme že precej toplo in prijazno. V dolino pod Poncami pride na desettisoče ljudi z vseh koncev Evrope, ki se zelo dobro spoznajo na skoke in so v vseh pogledih izjemni navijači. Ko se na vrhu zaletišča pojavi slovenski skakalec, v glavnem zavihrajo slovenske zastave. V tem pogledu sem nekako v prednosti, saj zame poleg Slovencev navijajo tudi vsi ostali. In ta zvok je izjemen.

 KAJ VAM JE ŠE VŠEČ V SLOVENIJI?

Kasai: Slovenija je čudovita dežela z izjemno naravo. V 33 letih svoje kariere sem jo obiskal res velikokrat. Tukaj sem stkal tudi nekaj pristnih prijateljstev. Zelo dobro se razumem z vašim nekdanjim skakalnim asom Robijem Kranjcem, s katerim sva doživela kar nekaj lepih skupnih trenutkov.

 PRED KRATKIM STE ZAČELI SODELOVATI S SLOVENSKIM TRENERJEM MATJAŽEM ZUPANOM, KI JE SICER LE ŠTIRI LETA STAREJŠI OD VAS. KAKO STA SE UJELA?

Kasai: Ja, drži. Zanimivo je, da je Matjaž le nekaj let starejši od mene in nekoč sva tekmovala skupaj. A takrat se sploh nisva osebno poznala. Zdaj sva se odlično ujela. Je izjemen trener, ki je v proces mojega treninga vnesel precej svežine. Zelo dobro se razumeva in sva na isti valovni dolžini. V resnici po dolgem času čutim, da sem našel pravega trenerja.

 SI KDAJ ZAŽELITE, DA BI ZAVRTELI ČAS NAZAJ IN DA BI BILI SPET STARI 16 LET. KAJ BI 50-LETNI NORIAKI KASAI SVETOVAL 16-LETNEMU NORIAKIJU?

Kasai: Če bi imel to možnost, bi verjetno marsikaj naredil drugače. Po drugi strani bi še vedno želel imeti povsem isto strast, ki me je ne nazadnje pripeljala do tega, da skačem tudi pri 50 letih. No, zagotovo bi 16-letnemu Noriakiju svetoval, naj zmaga na 100 tekmah svetovnega pokala in naj osvoji nekaj zlatih olimpijskih medalj.

 SI LAHKO PREDSTAVLJATE, DA BI SE PRI 75 LETIH SPUSTILI PO PLANIŠKI VELIKANKI?

Kasai: Seveda, brez težav. Želel bi si dočakati čas, ko bomo lahko skakali 300 metrov.

 IN ŠE VEDNO VERJAMETE, DA LAHKO NA OLIMPIJSKIH IGRAH V CORTINI IN MILANU LETA 2026 OSVOJITE ZLATO MEDALJO?

Kasai: Zakaj pa ne? Na življenje vedno gledam s pozitivne strani. Ko treniram skupaj z Rjojujem Kobajašijem kljub najini veliki starostni razliki ne opažam drugih večjih razlik. Predvsem se še vedno počutim polnega energije.

 KAJ VAM PREDSTAVLJA OBČUTEK LETENJA?

Kasai: To je najboljši občutek. Je nekaj, kar je pravzaprav težko razložiti z besedami. Ko ujameš vzgonski veter, ki te dobesedno dvigne, se res počutiš kot ptič. Potem se v enačbo vključi še hitrost, ki vsemu doda piko na i. Želiš si, da sploh nikoli ne bi pristal. Če primerjam letenje z vožnjo v avtomobilu, bi rekel, da je v avtomobilu hitrost okoli 270 km/h primerljiva s hitrostjo 105 km/h na smučeh.

 JE MOGOČE NAJTI ŠE KAKŠNE DRUGE PRIMERJAVE MED SKOKI NA SMUČEH IN VOŽNJO Z AVTOMOBILOM?

Kasai: Pri obeh je prisotna hitrosti, ki me vedno znova navdušuje in povsem prevzame. Zelo podoben je občutek pri pospeševanju, ko se zorni kot z naraščanjem hitrosti vedno bolj oži. To je vznemirljivo in po drugi strani kar nekoliko strašljivo. Sicer sem velik navdušenec nad hitrimi avtomobili in občasno si privoščim kakšen dirkaški dan na dirkališču.

 KATERI AVTOMOBIL VOZITE DOMA NA JAPONSKEM?

Kasai: Doma na Hokaidu zelo dobro poznam direktorja, ki je odgovoren za prodajo avtomobilov znamk Toyota in Lexus na našem področju. Ko sem kupoval nov avtomobil, sem si želel Land Cruiserja. Na koncu sem kupil največjega športnega terenca znamke Lexus, ki nosi oznako LX. To je res izjemen avtomobil, ki me navdušuje z udobjem, zmogljivostjo in tehnološko dovršenostjo. S svojo izjemno prostornostjo izpolnjuje vse moje družinske in športne potrebe.

 KAKŠNA JE VAŠA POVEZAVA Z ZNAMKO TOYOTA?

Kasai: Formalno Toyota nima povezave z Japonsko smučarsko zvezo. A kadarkoli pridemo v Slovenijo, nam priskočijo na pomoč pri Toyota Slovenija, kar pomeni, da se tukaj vedno vozimo z avtomobili te znamke. Jaz sem tokrat užival v športnem terencu RAV4 Plug-in Hybrid.

 TOYOTA IMA KOT PARTNER MEDNARODNEGA OLIMPIJSKEGA IN PARALIMPIJSKEGA KOMITEJA MOTO START YOUR IMPOSSIBLE, KI TEMELJI NA PREPRIČANJU, DA IMA VSAKDO NOTRANJO MOČ, DA DOSEŽE CILJE, KI SE NA PRVI POGLED ZDIJO NEMOGOČI. KAJ JE BIL VAŠ START YOUR IMPOSSIBLE?

Kasai: Pogosto se spomnim tistih otroških časov, ko smo skakali na manjših skakalnicah in sanjali o olimpijskih igrah, ki so se zdele nekaj povsem nedosegljivega. S trdim delom, vztrajnostjo in vero v lastne sposobnosti so te sanje postale resničnost. Bilo je precej vzponov in padcev, a na koncu se je vse dobro izšlo. Le kdo bi si mislil, da bom od tistega prvega pet metrov dolgega skoka osebni rekord podaljšal na 241 metrov. To se je zdelo nekaj nemogočega. Hkrati je to dokaz, da so nemogoče omejitve samo nekaj, kar imamo v lastnih glavah.

VIR: Toyota Adria