PROSTORA ZA PARCIALNE REŠITVE NI VEČ


Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) igra pri proizvodnji električne energije v Sloveniji pomembno vlogo in z inštalirano močjo 1.029 MW povprečno proizvede tretjino energije v državi, v kriznih obdobjih pa pokriva več kot polovico porabe. Poleg proizvodnje električne energije skrbi tudi za proizvodnjo toplotne energije za daljinsko ogrevanje Šaleške doline. Šoštanjska termoelektrarna, ki jo napaja domači, velenjski premog, obratuje z dvema parnima proizvodnima enotama ter dvema plinskima enotama.

Velja za eno najsodobnejših proizvodnih naprav v Evropski Uniji, rezultate obratovalne pripravljenosti blokov pa lahko primerjamo z boljšimi evropskimi termoelektrarnami. In čeprav ves svet stremi k razogljičenju ter proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije, bomo TEŠ zagotovo potrebovali še kar nekaj časa. Sploh glede na trenutne razmere, v katerih brez zanesljive proizvodnje iz TEŠ nimamo dovolj električne energije. Ne glede na to pa  so v TEŠ seveda pripravljeni načrti za projekte, ki sodijo v okvir zelene preobrazbe. Njihova uresničitev ni preprost cilj, lahko pa nam vsem skupaj predstavlja primeren izziv, pravita generalni direktor Termoelektrarne Šoštanj , ki je na čelu te družbe od začetka letošnjega leta, mag. Matjaž Vodušek ter direktor TEŠ Mitja Tašler.


V TEŠ ste na mestu generalnega direktorja od novega leta. Kakšno mnenje o družbi ste si ustvarili v tem preteklem času, predvsem o samem delovanju in kolektivu?

Vodušek: Kolegialnost in urejen ter uigran kolektiv sta ključna. Vse to sem v podjetju takoj opazil in še danes sem mnenja, da gre za kolektiv, ki je visoko motiviran in zavzet za opravljanje svojega poslanstva, to je zanesljive proizvodnje električne energije za slovenski elektroenergetski sistem in proizvodnje toplote za Šaleško dolino. Prav tako je kolektiv motiviran za uvajanje novih tehnologij.


Katera je ena ključnih nalog v podjetju, ki ste si jo zadali uresničiti/izpeljati oz. za katero se zavzemate?

Vodušek: Ključno je, da ohranimo energetsko točko oziroma lokacijo in skozi obdobje prestrukturiranja vpeljemo nove tehnologije. S tem bomo ohranili delovna mesta. Sicer na drugih področjih, vendar je to izziv nas vseh.


Ne le Slovenija, celoten svet veliko pričakuje od obnovljivih virov energije. Ali z njimi lahko zadostimo vsem energetskim potrebam družbe oz. vprašano drugače, bi lahko brez TEŠ zagotovili dovolj energije ob vedno večjem povpraševanju, tudi zaradi električne mobilnosti?

Tašler: Izpostavil bi, da je bila Slovenija v prvih štirih mesecih leta 2022 uvozno odvisna v višini okoli  28 odstotkov. Brez proizvodnje električne energije iz TEŠ bi bila ta odvisnost celo preko 50-odstotna. Glede na trenutne razmere brez zanesljive proizvodnje iz TEŠ nimamo dovolj električne energije. Zato je pred nami veliko izzivov, kako na premišljen način izvesti prehod na brezogljično proizvodnjo, hkrati pa zagotoviti, da bo sistem stabilen.
Vodušek: Obstaja želja po gradnji dodatnega bloka jedrske elektrarne, kar je seveda rešitev, vendar samo to ne bo dovolj. Potrebne bodo tudi druge »strateške« investicije in ena od teh bi morala biti investicija v plinsko-parno enoto večje moči na lokaciji TEŠ in morda še kje, kjer obstaja ustrezna infrastruktura. S tem bomo zagotovili stabilen sistem, hkrati pa bomo lahko učinkovito regulirali ostale manjše proizvodne vire, denimo sončne elektrarne, ki se bodo glede na trend pospešeno priključevale na omrežje. Izziv pa je tudi ustrezen pristop na področju upravljanja omrežja. Prostora za parcialne rešitve ni več, ampak bo glede upravljanja z omrežjem potreben  enoten pristop. Odjem in proizvodnja bosta vedno bolj dinamična in to bo potrebno učinkovito obvladovati.


Če vzamemo kot primer Nemčijo, kjer se kljub vloženim milijardam evrov dogaja, da so zlasti pozimi, ko je že po naravnem ciklu manj sonca, veter pa ne piha, močno odvisni od fosilnih goriv: se zdi zaprtje TEŠ in PV čez dobrih deset let res smiselno? Kakšen je vaš komentar na to?

Vodušek: Dejstvo je, da je osnovni dokument glede letnice zaprtja sprejet. Ali je letnica primerna, bosta pokazala revizija in seveda razvoj dogodkov v naši bližini. Pri tem je bolj pomembno, da na tej lokaciji uvajamo nove tehnologije in poskrbimo za njeno delovanje tudi v prihodnje, po letu 2033.

»Čeprav ves svet stremi k razogljičenju ter proizvodnji energije iz obnovljivih virov energije, bomo TEŠ zagotovo potrebovali še kar nekaj časa. Sploh glede na trenutne razmere brez zanesljive proizvodnje iz TEŠ nimamo dovolj energije. Ne glede na to smo seveda pripravili načrte za projekte, ki sodijo v okvir zelene preobrazbe. Uresničitev projektov ni preprost cilj, lahko pa nam vsem skupaj predstavlja primeren izziv.«


Prehod s pridobivanja energije iz fosilnih virov na obnovljive vire zahteva skoraj popolno spremembo miselnosti in velike investicije. Katere investicije, s pomočjo katerih bi sistem pridobivanja električne energije vsaj delno preobrazili v bolj zelenega, načrtujete v TEŠ? Koliko teh investicij ima značaj projektov, ki sodijo v okvir zelene preobrazbe in ali za katero izmed njih računate tudi na kakšna evropska sredstva?

Tašler: V tem trenutku lahko omenimo, da se variantno obdeluje večje proizvodne vire, kot so plinsko parne elektrarne ter velike sončne elektrarne na degradiranih območjih. Specifične emisije CO2 na proizvedeno enoto električne energije so namreč tu bistveno nižje kot pri premogu, pri soncu pa jih sploh ni. Obstaja seveda več možnosti, in sicer od nadgradnje dveh obstoječih plinskih turbin v plinsko parno elektrarno do popolnoma nove plinsko parne elektrarne. TEŠ ima za tak projekt na razpolago vso potrebno infrastrukturo in znanje. Vse plinske enote morajo biti narejene tako, da lahko kot vir uporabljajo tudi sintetične pline. Vzporedno bomo pospešeno razvijali nove tehnologije predelave ogljikovodikov. Tu bodo  rezultat sintetični plini, tekočine itd., ki jih bo možno uporabiti bodisi v prometu ali pa kot energent za proizvodnjo električne energije. Tako bomo razvoj usmerili v biomaso, vodikove tehnologije ter tudi v zajem in uporabo CO2, vse s ciljem prehoda v brezogljično proizvodnjo električne energije  in seveda posledično ohranjanja delovnih mest in energetske lokacije.


Drži, da je za proizvajanje elektrike na sistemskem nivoju termoelektrarna na premog daleč najcenejša rešitev, in to kljub visokim cenam CO2 kuponov?

Vodušek: Bi rekel, da drži, da je v tem trenutku lastna cena proizvodnje z vključenim CO2 kuponom nižja od cene električne energije na trgu.


V zadnjem času je veliko govora o vodikovih tehnologijah, ki bi jih radi vpeljali na energetski lokaciji v Šoštanju. Kako daleč smo s temi projekti?

Vodušek: Vesel sem, da smo začeli stvari premikati. Vodikove tehnologije bomo vpeljevali v več korakih. V prvem delu bomo izkoristili obstoječe tehnologije, znanje in resurse, v drugi fazi pa načrtujemo razširitev projekta. Pri tem bi izpostavil, da v projektu sodelujemo podjetja znotraj skupine HSE, pa tudi zunanja podjetja in institucije. Pomembna bo predvsem druga faza, ki je precej povezana z umeščanjem velikih sončnih elektrarn v prostor. Prav tako si prizadevamo, da bi s projektom vodikovih tehnologij pripravili pogoje za nova delovna mesta.


Sodelovanje z lokalno skupnostjo je pri projektih izrednega pomena. Kako ga ocenjujete? Se predvidevajo kakšni večji skupni projekti?

Tašler: Glede na to, da sam prihajam iz Velenja, torej sem »lokalec«, se še toliko bolj zavzemam za dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo. Ocenjujem ga kot dobro in verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. Vsi skupaj se moramo zavedati, da je takšno sodelovanje predpogoj uspešno izvedenih projektov, trenutno denimo za že omenjeni projekt vodikovih tehnologij. Pred nami je tudi izziv prestrukturiranja načina daljinskega ogrevanja. Brez tvornega sodelovanja nas vseh bi lahko bila izpeljava tega in ostalih projektov zagotovo otežena.

»Ključno je, da ohranimo energetsko točko oziroma lokacijo in skozi obdobje prestrukturiranja vpeljemo nove tehnologije.«


Je projekt SRF – sosežig nenevarnih odpadkov še aktualen, sploh glede na trenutno energetsko situacijo?

Tašler: Kot smo že večkrat poudarili, smo še vedno prepričani, da bi bil ta projekt v predvidenem manjšem deležu mešanja nenevarnih odpadkov z lignitom dober. Vendar pa je potrebno spoštovati sporočilo lokalne skupnosti, ki ga ni podprla. Zato je naš primarni cilj v prihodnje razvoj proizvodnje električne energije  iz obnovljivih virov in izkoriščanje ter optimizacija obstoječe energetske infrastrukture.


TEŠ, ki zaposluje okoli 320 ljudi, skrbi tako za proizvodnjo električne energije za državo kot za ogrevanje večine domov v Šaleški regiji. Predhodno ste namignili, da se tudi pri sistemu ogrevanja obetajo spremembe. So te v smeri zelenega prehoda?

Vodušek: V družbi TEŠ bomo skupaj s Komunalnim podjetjem Velenje iskali ustrezne rešitve, ki bodo v prihodnje zagotavljale najmanj takšen nivo storitev, kot ga imamo sedaj, seveda z vpeljavo novih tehnologij in s prehodom iz visoko temperaturnega na nizko temperaturni nivo ogrevanja. V ta namen je ustanovljena tudi delovna skupina, katere naloga je iskanje najbolj učinkovite in okolju prijazne rešitve.


Ali se že srečujete s pomanjkanjem ustreznih kadrov za izpeljavo vseh naložbenih načrtov? Kako nasploh rešujete kadrovsko problematiko?

Vodušek: Določena negotovost, ki je povezana z zaprtjem premogovnika in posledično prenehanjem obratovanja bloka 6, se odraža tudi na kadrih. Pesti nas starostna struktura zaposlenih. To pomeni, da imamo v prihodnjih letih velik izziv prenašanja znanja in nemotenega delovanja elektrarne. Zato sem toliko bolj vesel, da nam je uspelo pripraviti nabor potrebnih kadrov, ki jih nujno potrebujemo, in da smo že v fazi aktivnega iskanja novih. Vedeti moramo, da je pomanjkanje kadrov, sploh tistih s tehničnim profilom, širši problem, značilen za celo državo. Ampak prepričan sem, da bodo novi projekti privabili ljudi, ki bodo uspešno upravljali s trenutno tehnologijo, izziv pa jim bo tudi upravljanje novih tehnologij.


Sodelovali ste pri poravnavi z General Electric, kjer ste se uspeli izpogajati tudi za finančna sredstva za dolgoročno vzdrževanja in digitalizacije bloka 6 TEŠ. Digitalizacija velja za kompleksen proces, ki zahteva svoj čas. Kako daleč ste na tem področju?

Tašler: Za nami je dolgotrajen proces, ki ga brez dobre ekipe v TEŠ, na HSE in zunanjih strokovnjakov ne bi bilo mogoče zaključiti. Zelo sem ponosen na dosežek te ekipe, ki je omogočila, da danes malce lažje dihamo in vpeljujemo digitalizacijo tako na področju proizvodnega procesa kot obvladovanju premoženja. Lahko se pohvalimo, da smo prva termoelektrarna v Evropi, ki se je lotila digitalizacije v takšnem obsegu. Cilji so seveda jasni, in sicer kar najbolj skrbno obvladovati obstoječo infrastrukturo, zanesljivost, izkoristek ter stroške, povezane z obratovanjem in vzdrževanjem. Smo v fazi, ko različne module vklapljamo v obratovalno fazo, se pravi da so bili izvedeni vsi ukrepi, implementacije strojne in programske opreme ter in vnosi potrebnih vhodnih podatkov.


Kje vidite TEŠ čez deset, petnajst let?

Vodušek: Zagotovo kot energetsko točko, območje pa kot lokacijo, ki bo s pridom izkoriščala nove tehnologije in bila center nekaterih od teh tehnologij.


Ne glede na pester urnik oba člana poslovodstva največje termoelektrarne v Sloveniji še vedno najdeta čas za rekreacijo in čas z družino. Oba sta navdušena kolesarja – na kolesu si tudi »polnita baterije«. Imata še kakšne druge hobije? Pa prihodnji načrti, tako v zasebnem kot službenem življenju?

Vodušek: V zadnjem času je hobi predvsem kolesarjenje po Pohorju, poleg tega pa tudi smučanje. Želim si predvsem ohraniti kondicijo in zdravje. Službeno pa si želim, da bi skupaj uresničili čim več omenjenih projektov. To seveda ni preprost cilj, lahko pa nam vsem skupaj predstavlja primeren izziv.
Tašler: Sem nekdanji triatlonec in triatlon, ki združuje tri bazične športe – plavanje, kolesarjenje in tek, mi še vedno predstavlja  precejšen izziv. Želim si, da bi mi zdravje služilo čim dlje in bi lahko ohranjal kolikor toliko dobro pripravljenost. Ob tem je ključno dobro organizirati čas in krmariti med službo, športom in družino. Prav slednja pa je na koncu tista, ki ti vedno stoji ob strani. Tako gledam tudi na podjetje in sodelavce: če se obnašamo kot družina in stremimo k istim ciljem ter delamo, kar je najbolje za podjetje, so vsi cilji dosegljivi in uresničljivi.

VIR:  TEŠ

Editor