Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Jedrska energija kot ena od rešitev zelenega prehoda pridobiva vse vidnejšo vlogo v strategiji prehoda na nizkoogljične vire energije. Države podpornice jedrske energije zato pozivajo finančne ustanove k podpori razvoju, hkrati pa spodbujajo razpravo in povezovanje na tem področju.

Več kot 400 predstavnikov gospodarstva, znanosti in stroke ter politični voditelji se je marca zbralo na prvem Vrhu jedrske energije v Bruslju, ki sta ga gostila Mednarodna agencija za jedrsko energijo in belgijski predsednik vlade. Na vrhu so razpravljali o vlogi jedrske energije pri trajnostnem razvoju, vključno z razvojem naprednih reaktorjev, kot so mali modularni reaktorji.

 Gre za prvo srečanje na najvišjem nivoju, namenjeno izključno razpravi o vlogi jedrske energije, k sodelovanju pa so povabili 36 držav, ki že uporabljajo jedrsko energijo oziroma načrtujejo njeno rabo.

Srečanje je sledilo nedavni podnebni konferenci COP28, ki je bila decembra v Dubaju, in na kateri so kot eno izmed priložnosti na poti razogljičenja prepoznali tudi jedrsko energijo in pozvali k razvoju na tem področju.  

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem dejala, da je ponovna rast zanimanja za jedrsko energijo prišla v ključnem trenutku za dosego podnebnih ciljev Evropske unije, še posebej z vidika zagotavljanja energetske varnosti in konkurenčnosti. Zanimanje za jedrsko energijo je namreč močno poraslo ob energetski krizi, ki je države prisilila v razmislek, kako zagotoviti dovolj varne, zanesljive in okolju prijazne energije za potrebe gospodarstva in prebivalstva. Voditelji držav so zato pozvali k financiranju in podpori pri razvoju jedrskih tehnologij.

Vrha  se je udeležil tudi slovenski premier, dr. Robert Golob, ki je v uvodnem delu, ko so voditelji držav podali svoje nacionalne izjave, predstavil pozitivne izkušnje Slovenije na področju jedrske energije in izpostavil nujne elemente za nadaljnji razvoj, so ob tem zapisali v kabinetu predsednika vlade. Slednji je v svojem nagovoru izpostavil nujnost razogljičenja: »Slovenija načrtuje razogljičenje proizvodnje električne energije do leta 2040. Da bomo to lahko dosegli, obstaja samo ena pot - kombinacija ambicioznih načrtov na področju obnovljivih virov energije in krepitve jedrskih zmogljivosti. Slovenija je že 40 let jedrska država in izkušnje, ki jih imamo, so samo pozitivne, ko gre za energetsko varnost.«

Med ključnimi področji delovanja je izpostavil jedrsko varnost, podporo javnosti, stroške financiranja jedrskih energetskih objektov, dobavne verige in kadrovsko problematiko.

Na okrogli mizi o vzvodih za pospešitev gradnje jedrskih elektrarn pa je v družbi visokih ministrskih predstavnikov in jedrske industrije sodeloval tudi generalni direktor GEN energije dr. Dejan Paravan, ki je ob tem povedal: "Za skrajšanje časa izgradnje in obvladovanje stroškov izgradnje sta ključna standardizacija in repliciranje uspešnih projektov. Vzpostavljene dobavne verige, pri čemer je kakovost prva prioriteta, so pri tem izjemno pomembne. Zaradi tega GEN preučuje le preizkušene dizajne, to je takšne elektrarne, ki so že bile zgrajene".

Voditelji držav so ob srečanju sprejeli tudi zaključno deklaracijo v podporo jedrski energiji, s katero želijo pridobiti podporo razvojnih bank za financiranje jedrskih obnov in novogradenj. V deklaraciji so poudarili zavezo jedrski energiji kot ključnemu sestavnemu delu globalne strategije za reševanje podnebne krize, zmanjšanje emisije toplogrednih plinov iz energetskega in industrijskega sektorja, zagotovitev energetske varnosti, povečanje energetske odpornosti ter spodbujanje dolgoročnega trajnostnega razvoja in dostopa do čiste energije. Finančne ustanove so pozvali k financiranju jedrske energije v luči dostopa do energije, energetske varnosti in podnebnih prednostnih nalog. V okviru vrha pa so želeli tudi spodbuditi mednarodno razpravo na temo jedrske energije v povezavi z industrijo, finančnimi ustanovami in raziskovalnimi centri.

Vrh jedrske energije pa ni požel le odobravanja. Miroljubni protest so pripravili aktivisti francoskega Greenpeacea, ki so v miroljubni protestniški akciji posuvali rožnati prah, prižgali rožnate bakle in uporabili kolesa ter vozila, da so blokirali glavne dostopne poti do prizorišča srečanja v Brussels Expo. Več aktivistov se je tudi povzpelo na različne dele prizorišča in izobesilo rožnate transparente z napisom "JEDRSKA PRAVLJICA".

Kot so ob tem sporočili iz slovenskega predstavništva Greenpeace, je bil glavni namen protesta poudariti, da jedrska energija nevarno odvrača pozornost od resničnih podnebnih rešitev.

VIR: Naš Stik