Osmi vmesni pregled okoljskega akcijskega programa potrjuje, da so cilji EU v okviru evropskega zelenega dogovora dosegljivi, če se načrtovani ukrepi izvajajo v celoti.
Datum objave:
26. marec 2024
Avtor:
Polona Bahun
Avtor fotografij:
Freepik
Osmi vmesni pregled okoljskega akcijskega programa potrjuje, da so cilji EU v okviru evropskega zelenega dogovora dosegljivi, če se načrtovani ukrepi izvajajo v celoti.
Osmi vmesni pregled okoljskega akcijskega programa poudarja pomen doseganja podnebnih in okoljskih ciljev tudi zaradi njihovih pozitivnih gospodarskih in družbenih učinkov, izboljšanja dobrega počutja, zdravja, odpornosti ali zanesljivosti oskrbe. Veliko načrtovanih ukrepov, kot so zakonodajne spremembe, je bilo izvedenih, vendar pa je še prezgodaj oceniti njihov vpliv na okolje, saj jih je treba izvesti še v praksi.
Pregled kaže, da napredek pri blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje vključuje sprejetje ključne zakonodaje za doseganje podnebne nevtralnosti, zlasti zakonodaje EU o podnebju, svežnja Pripravljeni na 55 in strategije prilagajanja podnebnim spremembam do leta 2021. Domače neto emisije v EU vztrajno upadajo in so se leta 2022 zmanjšale za 32,5 odstotka v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Vendar pa je potreben hitrejši napredek, da bi do leta 2030 izpolnili cilj EU o zmanjšanju emisij za vsaj 55 odstotkov in dosegli podnebno nevtralnost do leta 2050. Učinki podnebnih sprememb na naravne ekosisteme, družbeno-ekonomske sektorje ter zdravje in dobro počutje ljudi so vedno večji, predvsem zaradi vse pogostejših in intenzivnejših s podnebjem povezanih ekstremnih dogodkov.
Pregled ugotavlja, da so bili izvedeno vsi ukrepi v okviru drugega akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, vključno z uredbo o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke, ki se bo izvajala za široko paleto izdelkov. Kljub določenemu napredku, predvsem na področju ravnanja z odpadki, ima EU še vedno velik potencial za prehod iz linearnega v bolj krožno gospodarstvo, saj sekundarni materiali predstavljajo le 11,5 odstotka vseh uporabljenih materialov. Materialni odtis EU je leta 2022 dosegel 14,8 tone na prebivalca, kar je šestodstotno povečanje v primerjavi z zadnjimi desetimi leti. Nadaljevanje prizadevanj na vseh ravneh bi bilo ključnega pomena za spremembo takšnih netrajnostnih trendov.
Večina pobud, napovedanih v akcijskem načrtu za ničelno onesnaževanje, je bila izvedena, zlasti revizija zakonodaje EU o zraku, vodi in industrijskih emisijah ter nov predlog zakona o spremljanju tal. Nekatere podzemne vode v EU ostajajo onesnažene, saj je bilo v obdobju 2016–2019 z nitrati onesnaženih 14,1 odstotka podzemnih zajetij v EU. Približno dve tretjini kmetijskih tal v EU nista v dobrem stanju. EU je na dobri poti, da do leta 2030 doseže cilj zmanjšanja prezgodnjih smrti zaradi onesnaženja z drobnimi trdnimi delci za 55 odstotkov, ne pa tudi cilja zmanjšanja izpostavljenosti hrupu prometa za 30 odstotkov do leta 2030. Zelo težko bo doseči tudi cilj zmanjšanja izgub hranil v podtalnici za vsaj 50 odstotkov.
Večina ukrepov, določenih v strategiji za biotsko raznovrstnost, je izvedenih, število določenih zaščitenih kopenskih in morskih območij pa se je povečalo. Potrebni so nadaljnji ukrepi, saj so se populacije ptic med letoma 1990 in 2021 v EU zmanjšale za med 12 in 36 odstotkov, prav tako pa močno upada tudi število opraševalcev, ki so ključni za prehranski sistem EU.
Vmesni pregled ugotavlja, da pomanjkanje vode vsako leto prizadene skoraj eno tretjino prebivalstva EU. To neposredno vpliva na blaginjo sedanjih in prihodnjih generacij, verjetno pa se bo ta vpliv zaradi podnebnih sprememb ter povečanja pogostosti in intenzivnosti ekstremnih vremenskih pojavov še povečal.
Krčenje obdelovalne zemlje še naprej predstavlja velik pritisk na biotsko raznovrstnost in ekosisteme ter ogroža zmogljivost EU za blažitev podnebnih sprememb.
Pregled ugotavlja tudi, da podnebne spremembe, okoljske nevarnosti in zdravstvena tveganja že nesorazmerno prizadenejo ranljive in nižje socialno-ekonomske skupine.
Pregled ugotavlja, da so bili izvedeno vsi ukrepi v okviru drugega akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, vključno z uredbo o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke, ki se bo izvajala za široko paleto izdelkov. Kljub določenemu napredku, predvsem na področju ravnanja z odpadki, ima EU še vedno velik potencial za prehod iz linearnega v bolj krožno gospodarstvo, saj sekundarni materiali predstavljajo le 11,5 odstotka vseh uporabljenih materialov. Materialni odtis EU je leta 2022 dosegel 14,8 tone na prebivalca, kar je šestodstotno povečanje v primerjavi z zadnjimi desetimi leti. Nadaljevanje prizadevanj na vseh ravneh bi bilo ključnega pomena za spremembo takšnih netrajnostnih trendov.
Večina pobud, napovedanih v akcijskem načrtu za ničelno onesnaževanje, je bila izvedena, zlasti revizija zakonodaje EU o zraku, vodi in industrijskih emisijah ter nov predlog zakona o spremljanju tal. Nekatere podzemne vode v EU ostajajo onesnažene, saj je bilo v obdobju 2016–2019 z nitrati onesnaženih 14,1 odstotka podzemnih zajetij v EU. Približno dve tretjini kmetijskih tal v EU nista v dobrem stanju. EU je na dobri poti, da do leta 2030 doseže cilj zmanjšanja prezgodnjih smrti zaradi onesnaženja z drobnimi trdnimi delci za 55 odstotkov, ne pa tudi cilja zmanjšanja izpostavljenosti hrupu prometa za 30 odstotkov do leta 2030. Zelo težko bo doseči tudi cilj zmanjšanja izgub hranil v podtalnici za vsaj 50 odstotkov.
Večina ukrepov, določenih v strategiji za biotsko raznovrstnost, je izvedenih, število določenih zaščitenih kopenskih in morskih območij pa se je povečalo. Potrebni so nadaljnji ukrepi, saj so se populacije ptic med letoma 1990 in 2021 v EU zmanjšale za med 12 in 36 odstotkov, prav tako pa močno upada tudi število opraševalcev, ki so ključni za prehranski sistem EU.
Vmesni pregled ugotavlja, da pomanjkanje vode vsako leto prizadene skoraj eno tretjino prebivalstva EU. To neposredno vpliva na blaginjo sedanjih in prihodnjih generacij, verjetno pa se bo ta vpliv zaradi podnebnih sprememb ter povečanja pogostosti in intenzivnosti ekstremnih vremenskih pojavov še povečal.
Krčenje obdelovalne zemlje še naprej predstavlja velik pritisk na biotsko raznovrstnost in ekosisteme ter ogroža zmogljivost EU za blažitev podnebnih sprememb.
Pregled ugotavlja tudi, da podnebne spremembe, okoljske nevarnosti in zdravstvena tveganja že nesorazmerno prizadenejo ranljive in nižje socialno-ekonomske skupine.
Osmi okoljski akcijski program temelji na evropskem zelenem dogovoru in določa okvir za ukrepanje na področju okoljske in podnebne politike. Do leta 2030 je strukturiran s šestimi tematskimi prednostnimi cilji za leto 2030 in ima dolgoročni prednostni cilj do leta 2050 „Dobro živeti znotraj planetarnih meja“. Opredeljuje tudi pogoje, ki omogočajo doseganje teh ciljev na usklajen način za vse vključene deležnike. Vmesni pregled je napovedan v akcijskem programu, Evropska komisija pa bo v času trajanja programa izvedla še eno poglobljeno oceno, končno oceno pa podala leta 2029.
VIR: Naš Stik
