V aktualni raziskavi Slovenski podjetniški observatorij Ekonomsko-poslovna fakulteta ugotavlja značilnosti slovenskih zagonskih in hitro rastočih podjetij ter analizira demografijo slovenskega gospodarstva. Raziskava je pokazala, da se Slovenija odlično uvršča po hitrosti razvoja omenjenih podjetij.

Slovenski podjetniški observatorij 2022 sestavljata dva dela: analiza demografije slovenskih podjetij in raziskava značilnosti in izzivov zagonskih in hitrorastočih podjetij. V prvem delu smo podrobno analizirali gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Sloveniji, in sicer za leto 2021 ter primerjali ključne podatke med Slovenijo in EU-27 v dejavnostih industrije, gradbeništva, trgovine in storitev. 

Državni sekretar ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež je poudaril: “Rezultati GEM in Slovenskega podjetniškega observatorija kažejo na napredovanje slovenskega podjetništva, podjetniške kulture in kakovosti podpornega podjetniškega okolja. To vemo, ker to že 20 let merimo. Hkrati pa rezultati kažejo na primanjkljaje, ki jih imamo v celotnem podjetniškem ekosistemu. Te moramo odpraviti, da v celoti razvijemo slovenski podjetniški potencial. Uspešna energetska, snovna, tehnološka, digitalna in vrednostna transformacija slovenskega gospodarstva lahko uspe le, če na polno aktiviramo podjetnost kot način organiziranega uresničevanja naših globalnih priložnosti.”

Demografska analiza slovenskih podjetij za leto 2021 je pokazala, da se je njihovo število povečalo za 0,1 odstotka v primerjavi z letom 2020, pri čemer se je najbolj povečalo število velikih podjetij (za 6,3 odstotka). Mikro podjetja s 1-9 zaposlenimi še vedno predstavljajo večino (72,7 odstotka) slovenskih podjetij. Čeprav je večina podjetij v Sloveniji še vedno mikro, so večja podjetja, ki so bolj stabilna in uspešna, zelo pomembna za dolgoročno konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Analiza dejavnosti slovenskih podjetij razkriva, da je bila skoraj petina (19 odstotka) podjetij v letu 2021 vključenih v dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, medtem ko je 15,5 odstotka podjetij delovalo v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. Te dejavnosti so pomembne za inovacije in tehnološki razvoj, zato bi jih bilo treba spodbujati, da prispevajo k dolgoročni konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Gradbeništvo je s 15,1 odstotka deležem tretja največja dejavnost. Čeprav je gradbeništvo doživelo nekoliko upada, ostaja pomemben del slovenskega gospodarstva, zato bi bilo treba ustvariti ugodne pogoje za razvoj te panoge.

Prihodki slovenskega gospodarstva v letu 2021 so se kljub pandemiji COVID-19 izboljšali in so podjetja skupno dosegla večji prihodek poslovanja kot v letu 2020. Ustvarjeni prihodek poslovanja slovenskega gospodarstva je znašal 123,6 milijarde evrov, kar je 22,5 odstotka več kot leta 2020. Več kot 40 odstotkov te vrednosti (52 milijard evrov) so predstavljali čisti prihodki od prodaje na tujem trgu, ki so bili v primerjavi z letom 2020 večji za 28,2 odstotka. Prihodek poslovanja se je v letu 2021 v primerjavi z letom 2020 povečal v vseh dejavnostih, razen v dejavnosti javne uprave in obrambe ter dejavnosti obvezne socialne varnosti.

Prof. dr. Dijana Močnik pojasnjuje: »V letu 2021 se je poslovanje vseh velikostnih razredov podjetij glede na leto 2020 izboljšalo. V vseh je bila ustvarjena višja dodana vrednost kot leto prej in tudi višja kot pred pandemijo COVID-19. Za malenkost so svoj delež v ustvarjeni dodani vrednosti v letu 2021 glede na predkoronsko leto 2019 uspela povečati mikro podjetja z 1–9 zaposlenimi (z 19,1 odstotka na 19,2 odstotka) in mala podjetja (z 20,4 odstotka na 20,5 odstotka). Srednje velika podjetja so ohranila svoj 22,8 odstotka ustvarjeni delež dodane vrednosti, velikim podjetjem pa se je delež malce zmanjšal (s 35,9 odstotka v letu 2019 na 35,7 odstotka v letu 2021). V mikro podjetjih z 1–9 zaposlenimi se je v letu 2021 glede na leto 2020 najbolj povečala zaposlenost (za 35,6 odstotka). V vseh velikostnih razredih podjetij, razen v velikih, je zaposlenost že presegla predkoronske ravni zaposlenosti. V velikih podjetjih je bilo število zaposlenih v letu 2021 v primerjavi z letom 2019 manjše za 2,8 odstotka.«

Podjetja so v letu 2021 zaposlovala 563.030 oseb ali 8,5 odstotka več kot leta 2020 oziroma toliko ljudi, kot jih je bilo zaposlenih leta 2019, tako da je bila v letu 2021 dosežena raven iz predkoronskega leta 2019. Poleg zaposlenosti (za 7,9 odstotka) so se v letu 2020 glede na leto 2019 zmanjšali tudi dodana vrednost za 1 odstotek in prihodek poslovanja za 5,9 odstotka ter izvoz za 7,2 odstotka.

Ustvarjenih 31 milijard evrov dodane vrednosti v letu 2021 v slovenskem gospodarstvu odraža pozitivno rast (15,7 odstotka) v primerjavi z letom 2020 in za 14,6 odstotka več kot leta 2019 in je tako v letu 2021 preseglo predkoronsko raven ustvarjene dodane vrednosti. Poleg tega pa nam podatek, da so velika podjetja ustvarila največjo dodano vrednost, kaže na pomembnost velikih podjetij pri prispevanju k celotni gospodarski rasti države. V primerjavi s slovenskim povprečjem (52.221 evrov) so zaposleni v velikih podjetjih ustvarili kar 23 odstotkov več dodane vrednosti na zaposlenega. Ugotovitev opozarja, da imajo velika podjetja boljše procese, tehnologije in druge dejavnike poslovanja, kar jim omogoča, da dosežejo večjo produktivnost. Najmanj produktivni v povprečju pa so zaposleni v mikro podjetjih z 1–9 zaposlenimi, ki so ustvarili 30 odstotkov manj dodane vrednosti od slovenskega povprečja. Razlogi za to segajo od pomanjkanja finančnih sredstev za investicije v tehnologijo in procese do slabših organizacijskih struktur in slabše kulture produktivnosti.

Ugotovitve prvega dela raziskave Slovenski podjetniški observatorij o demografskih značilnosti slovenskega gospodarstva opozarjajo na potrebo po spodbujanju in podpiranju razvoja malih in srednje velikih podjetij, ki so pomemben del gospodarstva in ustvarjajo veliko delovnih mest. Potrebno je zagotoviti ustrezne pogoje za rast in razvoj teh podjetij ter spodbujati investicije v inoviranje, nove tehnologije in procese, kar bi lahko izboljšalo njihovo produktivnost in prispevalo k skupni rasti slovenskega gospodarstva. Prav zato smo v drugem delu proučevali značilnosti posebne skupine podjetij – zagonskih in hitro rastočih podjetij, ki so inovativna podjetja, s ciljem rasti in razvoja ter doseganja visokih dobičkov.

Zagonski ekosistemi so v zadnjih letih postali pomemben del gospodarskega razvoja po vsem svetu. Številne študije so pokazale, da lahko živahni zagonski ekosistemi prinesejo gospodarstvu ogromne ekonomske koristi v smislu inovacij, ustvarjanja novih delovnih mest in rasti produktivnosti. V primerjavi z ZDA je v Evropi, vključno s Slovenijo, zaznati manjše število zagonskih podjetij in v njih tudi nižji delež števila zaposlenih na prebivalca. To kaže, da obstaja skriti potencial za nova delovna mesta v Evropi.

Mag. Matej Rus pojasnjuje: »Ugotovitve nakazujejo, da se zagonski ekosistemi v Evropi še vedno razvijajo in ne dosegajo stopnje razvitosti, ki jo imajo v ZDA. Tudi Evropska komisija se zaveda pomena zagonskih podjetij in je sprožila pobudo EU Startup Nations Standard (SNS), ki spodbuja nacionalne vlade, da uvedejo bolj prijazne politike do zagonskih podjetij. Vendar pa se države EU razlikujejo po izpolnjevanju standardov, ki jih določa omenjena pobuda, in Slovenija zaostaja za večino držav EU pri ključnih standardih.«

Na osnovi anketiranja slovenskih zagonskih in hitro rastočih podjetij ugotavljamo, da so ta najpogosteje koristila storitve subjektov podpornega okolja (inkubatorjev, tehnoloških parkov …), nepovratna sredstva države ter na finančne produkte države vezano mentorsko in drugo strokovno podporo. Vse tri skupine storitev so bile ocenjene kot najučinkovitejše. To nakazuje, da so programi podpore in mentorstva zelo pomembni pri spodbujanju razvoja zagonskih podjetij, zlasti na začetku njihovega poslovanja.

Prof. dr. Katja Crnogaj ugotavlja: »Pri oceni dejavnikov, ki se nanašajo na podporno okolje za zagonska in hitro rastoča podjetja, so bili anketirani sicer precej kritični. Še najbolje so ocenili ukrepe države v luči podpore zagonskim in hitro rastočim podjetjem ter podporo slovenskih uveljavljenih podjetij v luči sodelovanja s zagonskimi in hitro rastočimi podjetji. Prav tako zagonska podjetja opozarjajo na pomen nefinančnih virov, kot so poslovne mreže in povezave ter človeški kapital, ki so ključni za uspešen razvoj zagonskega ekosistema v Sloveniji. Največ anketiranih je namreč navedlo, da med nefinančnimi viri v največji meri potrebujejo poslovne mreže in povezave, pa tudi človeški kapital znotraj (nove sodelavce) in izven podjetja (eksperte, mentorje).«

Poleg tega kot ključno ocenjujejo tudi privabljanje in zadržanje talentov. Najbolj kritični so bili anketiranci do šolskega sistema na ravni primarnega in sekundarnega izobraževanja, izpostavili so pomanjkanje pridobivanja kompetenc podjetnosti, spodbujanja podjetniškega razmišljanja in aktivacije. Očitno je, da manjkajo ustrezni ukrepi, ki bi pripomogli k temu, da bi več posameznikov, ki izražajo podjetniške namere, te tudi lahko realiziralo. Ustrezno podjetniško izobraževanje lahko k temu veliko pripomore. Na tem mestu velja poudariti potrebo po boljšem povezovanju med univerzami in gospodarstvom ter sodelovanju med zagonskimi in velikimi uveljavljenimi podjetji. To bi lahko prispevalo k boljšemu prenosu raziskav in razvoja ter razvoju novih produktov in storitev. Vendar pa je Slovenija na tem področju še zelo omejeno aktivna, kar pomeni, da je treba ukrepati in spodbujati boljše sodelovanje med akademskim in poslovnim svetom. Komercializacija na znanosti temelječih prebojnih tehnologij ponuja veliko potencialne dodane vrednosti, novih delovnih mest in koristnih rešitev. Je pa potrebno za realizacijo izgraditi ustrezne namenske mehanizme, ki zagotovijo, da znanost ne ostane le na ravni znanosti, ampak se prelije tudi v gospodarsko prakso in dodano vrednost. V Sloveniji smo na tem področju šele na začetku razvojnega ciklusa.

Na osnovi mednarodnih primerjav zagonskih in hitro rastočih podjetij ter zagonskih ekosistemov in lastne raziskave med slovenskimi zagonskimi in hitro rastočimi podjetji ugotavljamo, da se v Sloveniji podjetniški ekosistem hitro razvija in ponuja številne priložnosti za podjetja v zgodnji fazi razvoja in rasti. Kljub temu da obstajajo nekatere ovire in slabosti, kot so omejen dostop do financiranja, pomanjkanje ustrezne delovne sile in težave pri pridobivanju pravih talentov, se Slovenija odlično uvršča po hitrosti razvoja zagonskih in hitro rastočih podjetij ter kakovosti življenja. Za uspešno podjetniško pot v Sloveniji so ključni dejavniki kot so dobro razvita podjetniška kultura, široka mreža pospeševalnikov, inkubatorjev in drugih podpornih institucij, izobraževanje za podjetnost, spodbudno okolje, dostopnost do mentorjev in investitorjev ter dobro regulativno okolje.

V prihodnosti lahko Slovenija izboljša svoj podjetniški ekosistem z razvijanjem inovativnih načinov financiranja, vzpostavitvijo podpornih programov predvsem za podjetja v fazi rasti, povezovanjem med podjetji in akademskimi ustanovami ter spodbujanjem razvoja novih tehnologij. Potrebno je nenehno izboljševanje in prilagajanje programov podpore, tako da bodo ustrezali potrebam in izzivom, s katerimi se srečujejo zagonska in hitro rastoča podjetja, še posebej v času intenzivnega razvoja umetne inteligence in digitalizacije.

Slovenski podjetniski observatorij 2022 monografija (pdf, 3,1 MB)

VIR: MGTŠ