Avtor: Zavod VOZIM Foto: Žan Osim

Da je e-skiro prevozno sredstvo, ki zahteva ogromno previdnosti ter znanja in zavedanja, kako ga voziti, nenehno slišimo. Ampak, ali se tega zavedamo in držimo, ko stopimo nanj? Pred začetkom počitnic mladi skupaj z Zavodov VOZIM in Zavarovalnico Triglav v iniciativi za varno mikromobilnost “Ne bluzi, z glavo kruzi” pozivajo k strpnosti, zavedanju, predvsem pa upoštevanju omejitev hitrosti, uporabi čelade pri prevozu z e-skiroji ter vožnji brez uporabe slušalk ali telefonov.

Urbana središča, pa tudi primestna okolja, se vse bolj spreminjajo v prostor udeležencev različnih hitrosti, starosti, spretnosti in raznolikih prevoznih sredstev. Med vsemi generacijami so vse bolj priljubljena različna mikromobilnostna sredstva - med njimi predvsem kolesa ali e-kolesa, pa tudi navadni ali e-skiroji, ki so jih še posebej posvojile mlajše generacije. Slednja so moderna in predvsem hitra prevozna sredstva, hkrati pa zaradi svojih fizičnih lastnosti precej nepredvidljiva in nevarna in zahtevajo mnogo spretnosti njihovih uporabnikov. Čeprav letošnje vreme ni bilo naklonjeno uporabi navadnih ali e-skirojev, je število poškodb po podatkih UKC Ljubljana naraslo. Od januarja do konca maja letos namreč beležijo kar 196 poškodb z električnim ali navadnim skirojem (v enakem obdobju lani 14 manj), samo v juniju - natančneje do 18. junija, je bilo teh 52 (lani v celem juniju 84). Po podatkih policije pa od vseh udeleženih v prometnih nesrečah večino prometnih nesreč povzročijo vozniki sami.

“Po trenutno zbranih podatkih je v navedenem obdobju lani v primerjavi z letom 2022 prometna varnost kolesarjev sicer malenkost boljša. Podobno velja za prometno varnost voznikov e-skirojev. A če upoštevamo večletno časovno obdobje (ne samo leti 2022 in 2023), pa podatki kažejo, da se prometna varnost teh kategorij slabša. Pri tem sta najpogostejša vzroka prometnih nesreč neprilagojena hitrost in neupoštevanje prednosti,” pravi Matjaž Leskovar iz GPU in dodaja: “V več kot polovici primerov prometnih nesreč so povzročitelji kolesarji oziroma vozniki e-skirojev. Še vedno opažamo tudi, da vozniki motornih vozil ne upoštevajo ranljivosti šibkejših skupin v prometu in jih s svojo vožnjo resno ogrožajo (denimo tesno prehitevanje in izsiljevanje prednosti). Obenem velja, da se tudi kolesarji in vozniki e-skirojev premalokrat zavedajo svoje ranljivosti, kršijo prometne predpise in ne poskrbijo za svojo varnost. Za slednjo bi lahko poskrbeli z nošenjem kolesarskih čelad in upoštevanjem prometnih pravil. Zato vse udeležence pozivamo k strpnosti v prometu in spoštovanju prometnih pravil”.

Deljenje skupnega prostora je tako ena najpomembnejših področij, ki se ga moramo lotevati in upoštevati. Tega strogo ne urejajo prometni znaki in ločene površine, zato je za varno srečevanje potreben dogovor med udeleženci, predvsem pa opazovanje, predvidevanje in prilagajanje. V Zavarovalnici Triglav so zato v sodelovanju z Zavodom Vozim poustvarili prostor srečevanja v prometu in ga poimenovali Križišče mikromobilnosti, ki ga je opisala Ana Cergolj Kebler, Vodja varne mobilnosti pri Zavarovalnici Triglav. »Na Križiščih mikromobilnosti, ki jih organiziramo po Sloveniji, zdaj že opažamo nekatere vzorce. Mladi so hitro pripravljeni na sodelovanje, a tudi pri njih so izrazitejše težave, če e-skiro vozijo prvič. Pri starejših pa na začetku zaznamo neko bojazen, saj niso čisto prepričani vase in o svojih sposobnostih. Po nekaj ponovitvah, ko se nekajkrat sreča ena skupina ljudi, pa tudi starejši najdejo svojo vlogo in občutek varnosti. Mlajši postanejo nekoliko pazljivejši na starejše, posebej če jih uspemo usmeriti k temu, da jih zaznajo kot ranljivejše. Starejši pa postanejo bolj aktivni. Vsi skupaj nekako postanejo bolj homogena skupina, ena ekipa.« Dodala je, da bo naslednje Križišče mikromobilnosti 13. julija v ljubljanski Aleji, kjer se bodo lahko obiskovalci med 9. in 13. uro preizkusili na poligonu v vožnji z različnimi oblikami moderne urbane mobilnosti za vso družino: skiroji in električnimi skiroji, kolesi in električnimi kolesi, poganjalčki in še s čim. V varnem okolju simulatorja e-skiroja pa bodo lahko tudi na interaktiven način preizkusili svoje spretnosti na tem vedno bolj priljubljenem mikro prevoznem sredstvu.

V Zavodu VOZIM smo v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav tudi v letošnjem šolskem letu izvedli 25  preventivnih prometnih delavnic, namenjenih spodbujanju varne mikromobilnosti med mladimi. Vse več zanimanja za tovrstne delavnice opažamo s strani osnovnih šol. Mlade navdušuje preizkušanje e-skiro simulatorja, kjer v varnem okolju lahko preizkusijo svoje spretnosti in se seznanijo z nevarnostmi, ki jih prinaša uporaba mikromobilnostnih sredstev. Izjave mladih po delavnicah jasno kažejo, da delavnice dosežejo svoj namen. Mnogi izmed njih priznavajo, da sami pogosto ne posvečajo dovolj pozornosti prometu, pač pa različnim distrakcijam oziroma motečim dejavnikom - na primer telefonu in slušalkam - ko se znajdejo v prometu. S pomočjo simulatorja pa te nevarnosti postanejo bolj očitne in konkretne, kar spodbuja mlade k večji previdnosti in odgovornosti v prometu.

“Mladim se delavnice zdijo izjemno koristne in zanimive, saj v varnem okolju na e-skiro simulatorju ozavestijo nevarnosti, ki prežijo pri uporabi mikromobilnostnih sredstev. Še posebej jih opozarjamo, da telefon in slušalke na e-skiroju ali drugih mikromobilnostnih sredstvih, ne smejo biti prisotne. Cilj izvedbe tovrstnih delavnic je, da mladi po po njih bolje razumejo pomembnost varnosti in tako prispevajo k zmanjšanju prometnih nesreč,” pravi David Razboršek iz Zavoda VOZIM, kjer so delavnice razvili in jih izvajajo. Omenjenih 25 e-skiro delavnic v sklopu Varne mikromobilnosti, ki so jih izvedli v Zavodu VOZIM v šolskem letu, ki se je ravnokar zaključilo, je le del vseh aktivnosti, ki so jih organizirali. Skupno so izvedli kar 316 aktivacij na terenu - prometnih delavnic, delavnic preprečevanja vožnje pod vplivom alkohola ter varne mikromobilnosti, s katerimi so kakovostno dosegli 13.071 mladih. Najpomembneje pa je, da so večji del teh mladih vključili v skupno snovanje varnih cest v lokalnem okolju.    

Pomembno pa je poudariti pozitivno ugotovitev mednarodne organizacije European Transport Safety Council (ETSC) v zvezi s pozitivnim trendom prometnih nesreč v Sloveniji. Med letoma 2013 in 2023 se je število prometnih nesreč s smrtnim izidom v Sloveniji zmanjšalo za kar 34%, medtem ko je bilo evropsko povprečje “le” 16%. “Nekaj zagotovo delamo prav, saj mladi delajo velike napredke, po raziskavah sodeč pa je tako tudi med starejšimi. Bravo!” je zaključil David Razboršek.

VIR: Avto.info