S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija do bogatih glasbenih doživetij
V četrtek, 22. septembra 2022, Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko šefa dirigenta Rossena Milanova otvarja novo sezono Kromatike.
Služba za komuniciranje RTV Slovenija
7. september 2022 ob 13:19
Ljubljana - RTV SLO
Ljubljana - RTV SLO
Skupaj z izvrstnimi domačimi in tujimi glasbeniki boste spoznavali še neznane skladbe in poslušali dela, ki so že zasidrana v vašem spominu. Simfonični orkester RTV Slovenija odlikuje izjemno glasbeno mojstrstvo, zato smo prepričani, da bodo prihajajoči koncerti zadovoljili še tako zahtevne glasbene okuse. Koncerti Kromatike bodo vedno ob 19.30 uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
V sklopu letošnje Kromatike se bo od septembra do junija 2023 zvrstilo kar devet koncertov.
Kromatika 2022/2023 Foto: SOJ RTV SLO
Za prvi koncert, ki bo 22. septembra 2022, otvoril novo sezono, smo k sodelovanju povabili ugledna slovenska solista saksofonista Oskarja Laznika, mednarodno uveljavljenega koncertanta in tolkalca Simona Klavžarja, cenjenega komornega glasbenika. Predstavila se bosta v koncertu Eppur si muove IV slovenskega skladatelja Mateja Bonina. Spored se začenja z radostno in temperamentno Uverturo baskovskega skladatelja Juana Crisóstoma de Arriage, pogosto imenovanega »španski Mozart«. Nadarjeni glasbenik je, kljub prerani smrti, zapustil zanimiv, a pogosto spregledan opus. Drugo polovico koncerta posvečamo enemu najbolj prepoznavnih in najvplivnejših del celotne orkestrske literature, Fantastični simfoniji Hectorja Berlioza.
Oktobrska Kromatika nas bo z deli Felixa Mendelssohna, ki je ustaljenim glasbenim oblikam vlival lastno, pogosto z lepotami narave navdihnjeno vsebino, popeljala v slikovito zvočnost Italijanske simfonije, ki je začela nastajati leta 1832 med Mendelssohnovim bivanjem v Italiji.
Antonin Dvořák je bil med prvimi češkimi skladatelji, ki je dosegel svetovno slavo. Z vpletanjem ljudskega izročila v simfonično in komorno glasbo je ustvaril prepoznaven češki narodni slog ter s tem nadaljeval tradicijo, ki jo je začel že njegov predhodnik Bedřich Smetana. Med številnimi Dvořákovimi orkestrskimi deli posebno mesto ob devetih simfonijah zavzemajo tudi trije koncerti − poleg klavirskega in violinskega tudi Koncert za violončelo in orkester v h-molu iz leta 1895. Njegov solistični part bo tokrat izvedel izvrstni britanski violončelist Thomas Carroll, ki predava na Kraljevem glasbenem kolidžu v Londonu in Šoli Yehudija Menuhina.
Antonin Dvořák je bil med prvimi češkimi skladatelji, ki je dosegel svetovno slavo. Z vpletanjem ljudskega izročila v simfonično in komorno glasbo je ustvaril prepoznaven češki narodni slog ter s tem nadaljeval tradicijo, ki jo je začel že njegov predhodnik Bedřich Smetana. Med številnimi Dvořákovimi orkestrskimi deli posebno mesto ob devetih simfonijah zavzemajo tudi trije koncerti − poleg klavirskega in violinskega tudi Koncert za violončelo in orkester v h-molu iz leta 1895. Njegov solistični part bo tokrat izvedel izvrstni britanski violončelist Thomas Carroll, ki predava na Kraljevem glasbenem kolidžu v Londonu in Šoli Yehudija Menuhina.
V novembrski Kromatiki bo Simfonični orkester RTV Slovenija nastopil pod vodstvom finskega dirigenta Villeja Matvejeffa, ki je med drugim deloval kot dirigent operne hiše v Malmöju in Kraljeve švedske opere v Stockholmu. Zdaj je častni gostujoči dirigent Hrvaškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca na Reki.
Koncert bomo začeli s prvo slovensko izvedbo lani nastalega dela Sence tišine slovenske skladateljice Nine Šenk, ki se je mednarodno uveljavila z izvedbami svojih del na uglednih glasbenih festivalih. Nadaljevali bomo z enim najizrazitejših in tudi danes najbolj priljubljenih skladateljev romantike Edwardom Griegom, ki je norveško klasično glasbo povzdignil na evropsko raven. V njegovem Koncertu za klavir in orkester v a-molu se bo kot solistka predstavila hrvaška pianistka Martina Filjak. Spored bo sklenila Tretja simfonija Jeana Sibeliusa, največjega finskega klasičnega skladatelja.
Koncert bomo začeli s prvo slovensko izvedbo lani nastalega dela Sence tišine slovenske skladateljice Nine Šenk, ki se je mednarodno uveljavila z izvedbami svojih del na uglednih glasbenih festivalih. Nadaljevali bomo z enim najizrazitejših in tudi danes najbolj priljubljenih skladateljev romantike Edwardom Griegom, ki je norveško klasično glasbo povzdignil na evropsko raven. V njegovem Koncertu za klavir in orkester v a-molu se bo kot solistka predstavila hrvaška pianistka Martina Filjak. Spored bo sklenila Tretja simfonija Jeana Sibeliusa, največjega finskega klasičnega skladatelja.
Decembrska Kromatika nas bo v praznično razpoloženje zapeljala z deli Georga Gershwina in Aarona Coplanda. Američan George Gershwin se je v zgodovino glasbe zapisal kot eden prvih, ki so klasično glasbo združili z jazzom. Poslušali bomo Rapsodijo v modrem za klavir in orkester, ki je krstno izvedbo doživela leta 1924 na koncertu z naslovom Eksperiment sodobne glasbe ter od takrat velja za eno najbolj ikoničnih del ameriške klasične glasbe.
Aaron Copland je poleg mogočnih orkestrskih partitur ustvaril tudi peščico del za glas in klavir. Prisluhnili bomo njegovi Tretji simfoniji, ki je nastala leta 1946 ter se ponaša z lirično naravo in razkošno orkestracijo.
Kot dirigent in hkrati solist na klavirju se bo predstavil Lio Kuokman, umetniški vodja Glasbenega festivala v Macau ter rezidenčni dirigent Hongkonške filharmonije.
Aaron Copland je poleg mogočnih orkestrskih partitur ustvaril tudi peščico del za glas in klavir. Prisluhnili bomo njegovi Tretji simfoniji, ki je nastala leta 1946 ter se ponaša z lirično naravo in razkošno orkestracijo.
Kot dirigent in hkrati solist na klavirju se bo predstavil Lio Kuokman, umetniški vodja Glasbenega festivala v Macau ter rezidenčni dirigent Hongkonške filharmonije.
Februarja prihodnjega leta bomo naše ljubitelje glasbe razveselili z deli Franza Schuberta, Albana Berga in Hansa Rotta. Eden najvplivnejših skladateljev zgodnje romantike Franz Schubert je dal vrhunsko podobo številnim žanrom, od solistične pesmi in klavirske miniature do simfonije. Na koncertu bodo glasbeniki predstavili Schubertov prispevek h glasbenemu gledališču.
Zbirko samospevov z orkestrsko spremljavo vodilnega predstavnika Druge dunajske šole Albana Berga bo kot solistka mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst predstavila Sedem zgodnjih pesmi.
Koncert bo orkester zaključil s Simfonijo v E-duru, mladostnim delom in edino dokončano simfonijo avstrijskega skladatelja Hansa Rotta, s katero je pustil močan vtis na svojega slavnega sodobnika Gustava Mahlerja. Skladbe bodo zazvenele pod taktirko Mihhaila Gertsa, estonskega dirigenta, ki je mednarodno prepoznavnost dosegel z nastopi z Narodnim orkestrom Akademije svete Cecilie, BBC-jevimi simfoniki, Filharmoničnim orkestrom Radia Francija, od leta 2015 pa je tudi stalni dirigent gledališča v Hagnu.
Zbirko samospevov z orkestrsko spremljavo vodilnega predstavnika Druge dunajske šole Albana Berga bo kot solistka mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst predstavila Sedem zgodnjih pesmi.
Koncert bo orkester zaključil s Simfonijo v E-duru, mladostnim delom in edino dokončano simfonijo avstrijskega skladatelja Hansa Rotta, s katero je pustil močan vtis na svojega slavnega sodobnika Gustava Mahlerja. Skladbe bodo zazvenele pod taktirko Mihhaila Gertsa, estonskega dirigenta, ki je mednarodno prepoznavnost dosegel z nastopi z Narodnim orkestrom Akademije svete Cecilie, BBC-jevimi simfoniki, Filharmoničnim orkestrom Radia Francija, od leta 2015 pa je tudi stalni dirigent gledališča v Hagnu.
Marčevska Kromatika nas bo pod taktirko dirigenta Rossena Milanova popeljala na karnevalsko popotovanje skozi plesno orkestrsko suito Wolganga Amadeusa Mozarta, ki je leta 1780 od bavarskega volilnega princa Karla Theodorja prejel naročilo za opero Idomenej.
Jure Gradišnik, solo trobentač našega orkestra in nekdanji član Orkestra SNG Opera in balet Ljubljana, bo nastopil v Koncertu Damijana Močnika, ki se je v zadnjih letih uveljavil kot eden najpomembnejših slovenskih zborovskih in vokalno-instrumentalnih skladateljev.
Koncert bomo zaključili s četrto simfonijo Franza Schuberta, ki velja za enega najvplivnejših skladateljev začetka 19. stoletja, saj je pustil trajno sled in vrhunski zgled številnim žanrom, od solistične pesmi in klavirske miniature do simfonije. Tragično simfonijo je napisal 19-leten, a je krstno izvedbo doživela šele več kot dve desetletji po skladateljevi smrti.
Jure Gradišnik, solo trobentač našega orkestra in nekdanji član Orkestra SNG Opera in balet Ljubljana, bo nastopil v Koncertu Damijana Močnika, ki se je v zadnjih letih uveljavil kot eden najpomembnejših slovenskih zborovskih in vokalno-instrumentalnih skladateljev.
Koncert bomo zaključili s četrto simfonijo Franza Schuberta, ki velja za enega najvplivnejših skladateljev začetka 19. stoletja, saj je pustil trajno sled in vrhunski zgled številnim žanrom, od solistične pesmi in klavirske miniature do simfonije. Tragično simfonijo je napisal 19-leten, a je krstno izvedbo doživela šele več kot dve desetletji po skladateljevi smrti.
Simfonični orkester RTV Slovenija bo v aprilski Kromatiki predstavil dela Clauda Debussyja in Franza Liszta, našemu orkestru pod vodstvom šefa dirigenta Rossena Milanova pa se bo tokrat pridružil ženski del Zbora Slovenske filharmonije, edinega poklicnega koncertnega zbora v Sloveniji. Pevke bo pripravila stalna gostujoča zborovodkinja Slovenske filharmonije Jerica Bukovec.
Claude Debussy je v evropsko glasbeno tradicijo velikodušno privzel eksotične glasbene prvine in jih uspešno vtkal v francosko romantiko ter tako ustvaril glasbeni impresionizem. Njegovi trije nokturni slikajo oblake, praznovanje in morske deklice − pri tej zadnji sliki je barvitemu zvoku orkestra pridružil ženske glasove, ki še okrepijo asociacijo na nevarne mitološke zapeljivke z morskih valov.
Sredi 19. stoletja pa je simfonični glasbi Beethovnove tradicije, ki s koreninami sega še globoko v 18. stoletje, Franz Liszt vdihnil svežino novih konceptov in nove zvočnosti. Zasnoval in razvil je simfonično pesnitev kot nov format orkestrske skladbe, ki v enem samem, a obsežnem stavku barvito in fleksibilno zasedbo simfoničnega orkestra uporablja za slikanje programskih zvočnih krajin in pripovedi. Simfonija na Dantejevo Božansko simfonijo je nekje na pol poti med simfonijo in simfonično pesnitvijo − sestavljata jo dva obsežna stavka, skoraj bi lahko rekli dve simfonični pesnitvi, Pekel in Vice. Precej temačno delo sklene optimistični Magnificat, v katerem zven orkestra dopolnijo »nebeški« glasovi.
Claude Debussy je v evropsko glasbeno tradicijo velikodušno privzel eksotične glasbene prvine in jih uspešno vtkal v francosko romantiko ter tako ustvaril glasbeni impresionizem. Njegovi trije nokturni slikajo oblake, praznovanje in morske deklice − pri tej zadnji sliki je barvitemu zvoku orkestra pridružil ženske glasove, ki še okrepijo asociacijo na nevarne mitološke zapeljivke z morskih valov.
Sredi 19. stoletja pa je simfonični glasbi Beethovnove tradicije, ki s koreninami sega še globoko v 18. stoletje, Franz Liszt vdihnil svežino novih konceptov in nove zvočnosti. Zasnoval in razvil je simfonično pesnitev kot nov format orkestrske skladbe, ki v enem samem, a obsežnem stavku barvito in fleksibilno zasedbo simfoničnega orkestra uporablja za slikanje programskih zvočnih krajin in pripovedi. Simfonija na Dantejevo Božansko simfonijo je nekje na pol poti med simfonijo in simfonično pesnitvijo − sestavljata jo dva obsežna stavka, skoraj bi lahko rekli dve simfonični pesnitvi, Pekel in Vice. Precej temačno delo sklene optimistični Magnificat, v katerem zven orkestra dopolnijo »nebeški« glasovi.
Majska Kromatika nas bo zapeljala s prefinjenostjo, eleganco in intimno pripovednostjo opusa Maurica Ravela. S Pavano za umrlo princeso, klavirskim delom je hotel priklicati razpoloženje počasnega dvornega plesa, »kakršnega bi bila plesala mlada princesa na španskem dvoru«. Pavana predstavlja enega izmed vrhuncev njegovega opusa, na del katerega je imel močan vpliv tudi jazz. Slišali bomo njegov »jazzovski koncert« Klavirski koncert v G-duru. Solistični part bo izvedla mlada ameriška pianistka Clara Huangci, zmagovalka na tekmovanju Geza Anda leta 2018.
Eden izmed najvplivnejših skladateljev 20. stoletja, Igor Stravinski, je svojo glasbeno govorico skozi življenje večkrat spremenil, spregovoril nov glasbeni jezik ter s tem pustil bistvene prispevke na področju slikovite poznoromantične glasbe ruske tradicije svojih mentorjev in vzornikov ter v času pred prvo svetovno vojno ustvarjal predvsem baletno glasbo. Iz tega obdobja se je na koncertnih odrih do danes obdržalo več del tega ruskega umetnika, med njimi tudi balet Petruška. V njegovi krstni izvedbi v Parizu leta 1911 je v naslovni vlogi nastopil znameniti baletnik Vaclav Nižinski.
Zadnji koncert sezone Kromatike v mesecu juniju bo vodil mladi poljski dirigent Dawid Runtz, šef dirigent Zagrebške filharmonije in Poljske kraljeve opere, ki je zaslovel s svojo dovršeno, elegantno tehniko, občutljivostjo do glasbene materije in pristnimi, komunikativnimi interpretacijami ter postal iskan koncertni in operni dirigent po Evropi.
Richard Strauss je poleg Gustava Mahlerja najodločneje vplival na podobo nemške romantične glasbe. Simfonična pesnitev Don Juan je nastala leta 1888 ter po mnenju muzikologa Carla Dahlhausa predstavlja »glasbeni simbol findesièclovskega modernizma«.
Moja domovina je cikel šestih simfoničnih pesnitev in eno najbolj znanih del Bedřicha Smetane, velikega romantičnega skladatelja, ki je postavil temelje češke glasbene identitete. V stavkih, ki slikajo posamezne češke regije, najdemo veliko prvin tamkajšnje ljudske glasbe. Tokrat bomo slišali znameniti stavek 'Vltava'.
Smetanovo delo pri ustvarjanju »češke« klasične glasbe je nadaljeval Antonin Dvořák. Svetovno slavo je dosegel še posebej po preselitvi v Združene države Amerike, kjer je med letoma 1892 in 1895 deloval kot direktor Ameriškega narodnega konservatorija za glasbo v New Yorku. V tem obdobju je ustvaril tudi svojo Deveto simfonijo, s katero bo Simfonični orkester RTV Slovenija zaključil svojo 67. sezono.
Richard Strauss je poleg Gustava Mahlerja najodločneje vplival na podobo nemške romantične glasbe. Simfonična pesnitev Don Juan je nastala leta 1888 ter po mnenju muzikologa Carla Dahlhausa predstavlja »glasbeni simbol findesièclovskega modernizma«.
Moja domovina je cikel šestih simfoničnih pesnitev in eno najbolj znanih del Bedřicha Smetane, velikega romantičnega skladatelja, ki je postavil temelje češke glasbene identitete. V stavkih, ki slikajo posamezne češke regije, najdemo veliko prvin tamkajšnje ljudske glasbe. Tokrat bomo slišali znameniti stavek 'Vltava'.
Smetanovo delo pri ustvarjanju »češke« klasične glasbe je nadaljeval Antonin Dvořák. Svetovno slavo je dosegel še posebej po preselitvi v Združene države Amerike, kjer je med letoma 1892 in 1895 deloval kot direktor Ameriškega narodnega konservatorija za glasbo v New Yorku. V tem obdobju je ustvaril tudi svojo Deveto simfonijo, s katero bo Simfonični orkester RTV Slovenija zaključil svojo 67. sezono.
Nakup vstopnic
Vabljeni k nakupu abonmajev, ki poteka od 5. do 9. septembra (11.00 do 13.00 in od 15.00 do 17.00) v Informacijskem središču Cankarjevega doma ali prek telefonske številke 030 607 998.S klikom do vpisa tudi prek spletne strani https://www.cd-cc.si/kromatika ali TUKAJ
Več o posameznih koncertih Kromatike v sezoni 2022/2023 in gostujočih glasbenikih si lahko preberete tukaj:
KROMATIKA 1 – četrtek, 22. 9. 2022, ob 19.30 uri
KROMATIKA 2 – ponedeljek, 10. 10. 2022, ob 19.30 uri
KROMATIKA 3 – četrtek, 17. 11. 2022, ob 19.30 uri
KROMATIKA 4 – četrtek, 1. 12. 2022, ob 19.30 uri
KROMATIKA 5 – četrtek, 16. 2. 2023, ob 19.30 uri
KROMATIKA 6 – četrtek, 9. 3. 2023, ob 19.30 uri
KROMATIKA 7 – četrtek, 6. 4. 2023, ob 19.30 uri
KROMATIKA 8 – četrtek, 18. 5. 2023, ob 19.30 uri
KROMATIKA 9 – četrtek, 8. 6. 2023, ob 19.30 uri
KROMATIKA 1 – četrtek, 22. 9. 2022, ob 19.30 uri
KROMATIKA 2 – ponedeljek, 10. 10. 2022, ob 19.30 uri
KROMATIKA 3 – četrtek, 17. 11. 2022, ob 19.30 uri
KROMATIKA 4 – četrtek, 1. 12. 2022, ob 19.30 uri
KROMATIKA 5 – četrtek, 16. 2. 2023, ob 19.30 uri
KROMATIKA 6 – četrtek, 9. 3. 2023, ob 19.30 uri
KROMATIKA 7 – četrtek, 6. 4. 2023, ob 19.30 uri
KROMATIKA 8 – četrtek, 18. 5. 2023, ob 19.30 uri
KROMATIKA 9 – četrtek, 8. 6. 2023, ob 19.30 uri
Dan pred koncertom - podkast
Dan pred vsakim koncertom Kromatike se v posebnem podkastu poglobimo v eno od skladb s sporeda, ponudimo v pokušino kakšno skladbo iz bogatega glasbenega arhiva in slišimo razmišljanja gostujočih glasbenikov. Vaša gostitelja sta Primož Trdan in Lidija Hartman. Podkast Dan pred koncertom lahko najdete v vsaki aplikaciji za podkaste in na spletni strani programa ARS.
