Ljubljana, 8. maj 2023 - Džingiskanova Mongolija, serija v treh delih, ki bo na programu Viasat History premierno predvajana 12. maja ob 21.00, razkriva izjemno zgodbo vzpona Džingiskana od izobčenca do vladarja mongolskega imperija. On sam, njegovi sinovi in vnuki so bili veliko več kot samo krvoločni vojskovodje, ženskam so začeli priznavati pravice, sprejemali so vse vere in z inovacijami od astronomije do umetnosti povezovali vzhod z zahodom. Vsekakor pa je njihova dediščina trajna. V spodnjem članku predstavljamo osem zanimivih dejstev, ki jih bomo v tej seriji izvedeli o Džingiskanu. 

1. Življenjska zgodba Džingiskana je bila prvič opisana v 800 let stari knjigi z naslovom Skrivna zgodovina Mongolov. To je bila prva mongolska zgodovinska knjiga, ki so jo napisali Mongoli – neimenovani avtor – in ne njihovi sovražniki. Vsebino so zbrali iz arhivov številnih kraljevih družin in družin plemenskih voditeljev. Ti arhivi so bili spravljeni v posebno škatlo, ki je bila tajna. Brez dovoljenja voditeljev nihče ni mogel videti teh skrivnih zgodovinskih zgodb – od tod tudi ime knjige.

2. V 12. stoletju Mongolija kot država ni obstajala. Razvila se je v stepi, ogromnem bojišču rivalskih skupin vojskujočih se nomadov. Leta 1162 je vodja ene od teh skupin – Mongolov – dobil otroka. Dečku, ki je kasneje postal Džingiskan, je bilo ime Temudžin. Bil je še zelo majhen, ko so njegovega očeta umorili – natančneje zastrupili – predstavniki rivalskega nomadskega plemena, Tatari. Člani Temudžinove družine so postali izobčenci in to bi lahko pomenilo njihov konec, toda tragedija je dečka spremenila.

3. Po navedbah Skrivne zgodovine Temudžin ni bil povprečen otrok, »v očeh je imel ogenj«, piše v knjigi, kar pomeni, da je bil rojen s posebnim razlogom. Ni bil tipičen junak, imel je svoje napake, strahove in dvome. Ko je skupina rivalskih nomadov napadla njihov tabor, je, da bi se rešil, zapustil celo svojo mlado ženo. Vedel je, da bi ga, če bi ostal, napadalci ubili. Mnogo kasneje, ko je že imel nekaj zaveznikov, se je vrnil po ženo in pobil napadalce. 

4. Bil je mojster v streljanju z lokom. Seveda je uporabljal tradicionalni mongolski lok, ki je bil izdelan iz različnih materialov, ki so jih imeli nomadi na pretek, torej raznih delov živali: rogov, kit in lepila, pridobljenega iz rib. Ti loki so bili zelo elastični in enostavni za uporabo na konjskem hrbtu, a je njihova izdelava trajala celo leto, saj so se morale posamezne plasti sušiti po več mesecev. 

5. Bil je tudi odličen taktik. Njegova mati ga je naučila, da se posamezna puščica zlahka zlomi, šop puščic skupaj pa je nepredstavljivo močan. Da bi pridobil moč, se je Temudžin obdal z različnimi ljudmi z različnimi veščinami. Morali so mu biti zvesti, ni pa jim bilo treba le preprosto prikimavati. Temudžin je svoje vojaške voditelje izbral zaradi njihovega talenta, ne njihovega izvora, in s tem je prekinil stoletja staro navado nomadov, ki je temeljila na hierarhiji in vazalstvu.

6. Pri 44 letih je prevzel absolutno oblast in postal gospodar stepe. Spomladi 1206 je Temudžin sklical kuritai – velik zbor nomadskih ljudstev. Blizu reke Onan v svetem gorovju Khenti je bil ustoličen kot veliki voditelj celotnega mongolskega imperija in tako je nastala Mongolija. Z ustoličenjem je Temudžin postal Džingiskan. Ta naslov je zelo skrivnosten, še danes ne vemo, od kod izvira. Morda je hotel ljudstvom pokazati, da gradi nekaj novega in da je prelomil stari red. Dosegel je nekaj, česar v 300 letih ni uspelo nikomur drugemu; prisilil je različne nomadske skupine v enotno koherentno identiteto. Tako so nastali Mongoli.

7. V svoj novi imperij je uvedel pismenost. Pred njim je bila mongolščina le govorjeni jezik in vedel je, da je pisava ključna za upravljanje ljudstva, zato je nekemu od ujetih sovražnikov naročil, naj Mongole nauči pisati. Ta ujetnik je ustvaril ujgursko pisavo, ki se še danes uporablja v Mongoliji. Ujgurščino so uporabljali za izobraževanje, finance in administracijo ter vojaške ukaze.

8. Uvedel je tudi stroge nove zakone, ki so bili daleč pred svojim časom. Prepovedani sta bili kraja in laganje. Treba je bilo spoštovati vse vere. Prepovedano je bilo ugrabljanje in zloraba žensk. Če ste prekršili zakone, so vas lahko usmrtili. 

Džingiskan ni bil brezglav razbojnik. Organiziral in vodil je velik imperij in imel še večje ambicije. Mongoli so bili pripravljeni na osvajanje: izvedite več o njih in njihovem voditelju v seriji Džingiskanova Mongolija – le na programu Viasat History!