Spletno mesto pressnews.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi obiskovalcem strani
Režiser Braňo Molnár je po dokumentarnem filmu Živim Donavo znova ustvaril fantastičen in čustven portret skritih kotičkov Donave.
Braňo Molnár je filmski ustvarjalec, ki svoje čute izostri na vodi. Spremljamo ga med plovbo po reki in v bližnjih gozdovih, kjer bolje razume življenje. Vključi se v pokrajino in ujame preporod ter čarobne kotičke, ki jih tu še vedno najdemo.
Donava je za Volgo druga najdaljša reka v Evropi. Dolga je 2850 km, izvira v gorovju Schwarzwald in se izliva v Črno morje. Na svojem celotnem toku teče skozi deset držav:. Nemčijo, Avstrijo, Slovaško, Madžarsko, Hrvaško, Srbijo, Bolgarijo, Romunijo, Moldavijo in Ukrajino.
Delta Donave je največja rečna delta v Evropski uniji. Večji del delte je v Romuniji, severni del pa v Ukrajini. V vodnih telesih delte, kot so močvirja in jezera, živi 45 vrst sladkovodnih rib. Gre za najbolje ohranjeno delto v Evropi, ki je bila leta 1991 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine.
V zadnjih nekaj desetletjih je bila Donava priča drastičnim spremembam v rabi tal in pretiranemu izkoriščanju naravnih virov. V tem enournem dokumentarnem filmu režiser Braňo pripoveduje o svoji osebni zgodovini Donave in se vrača v čas življenja njegovega dedka.
V otroštvu sta bila Braňo in njegov dedek priča postavitvi jezov Gabčíkovo-Nagymaros, katerih namen je bil preprečiti katastrofalne poplave, izboljšati plovnost rek in proizvajati čisto električno energijo. Vendar je imel ta projekt tudi slabe strani: za vedno je omejil neukročeno Donavo in izbrisal na desetine kvadratnih kilometrov edinstvenih ekosistemov znotraj njenih meja. To je sprožilo najbolj odmeven čezmejni vodni spor, ki je kadar koli prišel pred Meddržavno sodišče. Primer »Gabčíkovo-Nagymaros« ni bil nikoli nerešen.
Dokumentarni film Donavska fantazija si bo mogoče premierno ogledati na programu Viasat Nature vnedeljo, 21. julija ob 14.05.
