Obžalujemo prekinitev pogajanj organizacij kmetov in zaostrovanje protestov. Obe ministrstvi in pristojne javne službe iščemo rešitve za postavljene zahteve. Predlog rešitve se odziva na zahteve kmetov glede prostovoljnosti vključevanja v plačila Natura 2000 v letu 2023.

Pri vladnem predlogu za uvedbo režima za plačila Natura 2000 gre za vsega skupaj le 0,7 % vseh kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi znotraj omrežja Natura 2000 – oziroma celo manj kot 0,2 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji. Napovedane spremembe zavzemajo le dve zelo omejeni področji (del Ljubljanskega Barja in Planinskega polja). Vladni predlog prav tako predvideva individualni pristop do kmetov, ki jih režim plačila najbolj prizadene ter postopno prilagoditev območij in določil režima. Če se za vstop v režim plačila Natura 2000 odločijo sami, bodo kmetje upravičeni do plačila že v letu 2023 – in sicer v višini 390 EUR na hektar na Planinskem polju oziroma 663 EUR na hektar na Ljubljanskem barju. Namen delovne skupine je bil skupni dogovor o kriterijih in principih pristopa do tistih, ki jih režim plačila najbolj prizadene.

Enake korake in način dela vsebuje vladni predlog tudi glede območij okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT). V letošnjem letu se OOTT širi na nova območja kot posledica zahtev Evropske komisije v pogajanjih o sprejemu Strateškega načrta za kmetijstvo in podeželje. Brez kompromisnih rešitev na področju okoljsko občutljivega trajnega travinja (OOTT) in povečanja obsega plačil Natura 2000 ne bi bilo odobrenih sredstev Skupne kmetijske politike.
Ohranjanje travnikov je pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, divjih opraševalcev, rodovitne prsti, čiste površinske vode in za skladiščenje ogljika v tleh. Območje OOTT se je od leta 2015 dejansko povečalo z 22.500 ha trajnih travnikov na 32.600 ha, saj se je Slovenija s sprejetim strateškim načrtom zavezala, da bo ohranjala 33.000 ha trajnih travnikov znotraj Nature 2000.

Znotraj območij OOTT je na obstoječih njivskih površinah dovoljena običajna kmetijska raba teh površin, vključno s preoravanjem in kolobarjenjem poljščin. Pri tem ne gre za poseg v lastninsko pravico, temveč za enega od pogojev za prejem sredstev iz naslova kmetijske politike na zbirni vlogi, uveljavljanje teh zahtev pa ni obvezno.

Ministrstvo za naravne vire in prostor skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izraža pripravljenost pri nadaljevanju začetega dialoga s kmetijskimi organizacijami in verjame v pozitiven razplet.

VIR: MNVP