Dne 30. 3. 2023 je potekala 3. seja Odbora za izobraževanje, znanost in mladino, na kateri je obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani in Predlog zakona o spremembi Zakona o osnovni šoli.
Dne 30. 3. 2023 je potekala 3. seja Odbora za izobraževanje, znanost in mladino, na kateri je obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani in Predlog zakona o spremembi Zakona o osnovni šoli. S predlogi zakonov se želi zagotoviti pravico do brezplačnega šolskega kosila za vse otroke. V imenu SOS se je seje udeležil podžupan Občine Trbovlje.
SOS je v zvezi s predlaganim naslovila pripombe, s katerimi smo opozorili, da bo v primeru sprejetja zakona, to za občine povzročilo znatne finančne posledice, saj bodo potrebne investicije v infrastrukturo šolske kuhinje in jedilnice. Kot je seznanjeno tudi pristojno ministrstvo za izobraževanje, trenutna infrastruktura večine šol absolutno ne omogoča pogojev niti za pripravo niti za postrežbo kosil vsem šolarjem. Več kot 100 osnovnih šol ne razpolaga s prostorskimi in kadrovskimi kapacitetami.
Vlagatelji zakona v gradivu napačno navajajo, da bi uveljavitev zakona zmanjšala izdatke lokalnih skupnosti, saj bi potrebne investicije za izvrševanje zakona pomenile ogromne izdatke za lokalne skupnosti.
Občine prav tako ne bodo mogle v vseh javnih zavodih omogočiti prostora za pripravo kosil, saj širitev ni možna oziroma izvedljiva v tako kratkem času – finančno pa sploh ni predvidena.
Nadalje pomeni vsesplošna pravica šolarjev do kosila, da bo potrebno zaposliti dodaten kader, ki bo pripravil večje število obrokov. Javni zavodi že sedaj opozarjajo, da delavce (kuharji, kuhinjski pomočniki) na trgu dela zelo težko najdejo oziroma delovne sile ne dobijo.
Pomisleke imamo tudi na podlagi zbranih podatkih o odpadni hrani. Javni zavodi na mesečni in letni ravni proizvedejo ogromno odpadkov, ki so dejansko neporabljena hrana. Večje število pripravljenih kosil bo pomenilo tudi večji obseg odpadne hrane. Nadalje bi bilo tako treba razmisliti kako odpadno hrano spremeniti v donirano hrano, kar bo zahtevalo dodatne aktivnosti, ki za sabo potegnejo administrativne in finančne obremenitve tako na državni kot lokalni ravni. Računsko sodišče je v zbirnem poročilu o Ravnanju s hrano v osnovnih šolah v šestih revidiranih šolah letu 2017 ugotovilo, da je odpadne hrane na otroka 18 kg na leto. V revidiranih šestih osnovnih šolah je to letno skupaj 72.239 kg odpadne hrane po sedanjem sistemu. Predvidevamo lahko, da se bo količina odpadne hrane z novim sistemom povečala.
Država se prepogosto igra s finančnimi sredstvi občin. Spominjamo na prvo uveljavitev rešitev in odločitve države, da oprosti plačila vrtca starše za drugega in tretjega otroka. Občine so bile ob strogi nacionalni in evropski zakonodaji glede standardov in normativov primorane graditi vrtce. Sredstev za to niso prejele, niti niso za ta namen z njimi razpolagale. V vseh teh letih je država šele v letu 2021 zagotovila dodatna sredstva za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu.
Tudi tokrat opozarjamo, da občine ne razpolagajo z rezervnimi investicijskimi sredstvi. Zato upravičeno pričakujemo, da ta potrebna sredstva neposredno osnovnim šolam zagotovi država – predlagamo razmislek po zagotovitvi sistemskega vira financiranja investicij v osnovno šolstvo in vrtce s strani države.
Predlagamo, da se rešitve v predlogu zakona, ki bi kot navedeno povzročile znatne finančne posledice, saj bodo potrebne investicije v infrastrukturo šolske kuhinje in jedilnice, zaposlovanja dodatnega kadra, predhodno preveri na primeru testnih modelov, torej šol v različnih okoljih, kjer so že sedaj zagotovljene prostorske kot kadrovske kapacitete.
Na tej podlagi se opravi podrobna analiza tudi ob upoštevanju demografskih kazalcev in potreb v posameznem okolju. Rezultati so podlaga za dokončno odločitev o sprejemu predloga in ovrednotenja dejanskih stroškov oz. izračuna finančnih posledic, za katere mora država zagotoviti sredstva šolam.
Odbor je sklenil, da se za namen javne predstavitve mnenj opravi širšo razpravo, pridobi mnenja in stališča strokovne in širše javnosti o izvedbenih in drugih vprašanjih ter možnostih implementacije brezplačne šolske prehrane oziroma kosil na način, ki bo pripravljen na podlagi socialne pravičnosti, finančne vzdržnosti ter ustrezne posodobitve tehničnih in kadrovskih kapacitet šolskih kuhinj in jedilnic. Javna predstavitev mnenj naj bi podala odgovore predvsem na vprašanja glede zagotavljanja in financiranja obrokov v osnovnih šolah ter možnosti, da bi se razširilo število otrok, ki bi bili upravičeni do brezplačnega kosila, utemeljitvi financiranja kosila tudi tistim otrokom, ki izhajajo iz finančno dovolj stabilnih družin.
VIR: SOS
