Geslo Trajnostno povezani poudarja, da je kakovost bivanja v skupnosti odvisna od dobre dostopnosti do dobrin in storitev tudi z raznovrstnimi alternativami osebnemu motornemu prevozu. Poziva k hoji, kolesarjenju in uporabi javnega prevoza. Opozarja na nujnost sprememb potovalnih navad in preusmeritev k aktivni in trajnostni mobilnosti.

Prebivalci Slovenije so leta 2021 večino poti opravili z avtomobili (67 %), 26 % pa peš ali s kolesom in le 3 % z javnim prevozom.

Prebivalci, ki so se na delo peljali z avtomobilom, bodisi kot vozniki bodisi kot sopotniki, največkrat niso uporabili javnega prevoza, ker bi tako za pot do službe porabili preveč časa (33 %) ali pa ker javni prevoz ne vozi v času njihovega odhoda na delo oz. z dela (36 %). Le 1 % teh prebivalcev se za uporabo javnega prevoza ni odločil zaradi strahu pred okužbo. Skoraj nikogar pa od uporabe ni odvrnila (previsoka) cena vozovnice.

Na 75 % poti na delo ali z dela so se prebivalci peljali z avtomobili. Te so najpogosteje (89 %) puščali na brezplačnih parkiriščih, večinoma tistih, ki jih zagotavljajo podjetja oz. delovne organizacije, v katerih so zaposleni, ali pa na javnih površinah (npr. ob cesti).

V letu 2021 je bilo 76 % prebivalcev, starih od 15 do 84 let, dnevno mobilnih - na povprečen dan so opravili kakršnokoli pot v dolžini od 100 m do 300 km. Leta 2017 je bilo takih 84 % prebivalcev.

Na delovni dan v 2021 je vsaj eno pot opravilo 79 % prebivalcev, na nedelovni pa 69 %. Mobilnih je bilo 78 % moških in 74 % žensk. Mobilnih je bilo 84 % oseb v starostni skupini od 41 do 55 let, kar je največji delež v primerjavi z ostalimi starostnimi skupinami; v najmlajši starostni skupini (15-25 let) je bilo mobilnih 80 %.

Zakaj četrtina prebivalcev Slovenije, starih od 15 do 84 let, ni opravila nobene poti? Skoraj vsak drugi (45 %) "ni imel razloga, da bi se kamorkoli odpravil". Drugi najpogostejši razlog (21 %) je bila bolezen - ali anketirančeva ali pa je bil bolan družinski član.

Od skupnega števila poti so jih moški opravili 51 %, ženske pa 49 %. Ženske so prehodile oz. pretekle četrtino svojih poti, moški pa le 18 %. Moški so bili vozniki osebnih avtomobilov na 62 % svojih poti, sopotniki pa na 6 %. Ženske so kot voznice osebnih avtomobilov prevozile 49 % svojih poti, sopotnice pa so bile na 17 %.

Delež poti, opravljenih peš, je bil največji (36 %) v starostni skupini 71-84 let. Dijaki in študenti so bili tista skupina prebivalcev, ki je na svojih poteh največkrat uporabila javna prevozna sredstva, in sicer na 18 % svojih poti.

Med nameni poti so prebivalci Slovenije najpogosteje navedli prosti čas (36 %). Na polovico teh poti so se odpravili zaradi športnih in rekreativnih dejavnosti na prostem (sprehodi, tek, kolesarjenje ipd.); na 74 % teh poti so prebivalci hodili oz. tekli, na 9 % poti pa kolesarili.

Drugi najpogostejši razlog poti prostega časa (33 % poti) so bili dogodki, namenjeni druženju (obiski, obedi, družabni dogodki).

Sopotništvo (angl. carpool ali carpooling) je delitev vožnje z osebnim avtomobilom, tako da se vozniku pridruži več sopotnikov. Voznik in sopotniki si delijo stroške goriva in se pri vožnji običajno dnevno izmenjujejo. Med zaposlenimi in samozaposlenimi ter študenti in dijaki se je za sopotništvo odločilo 18 % oseb, kar je 5 odstotnih točk manj kot v letu 2017.

Dnevno se je na ta način vozil vsak peti sopotnik (23 %), preostali pa manj pogosto. Med dnevnimi sopotniki je bilo 64 % moških. Tretjina (33 %) dnevnih sopotnikov je bila stara od 26 do 40 let. Med vsemi zaposlenimi in samozaposlenimi prebivalci jih je dnevno sopotništvo uporabljalo 4 % (leta 2017 je bilo takih 5 %).

PR: SURS