Slovenija je v času od zadnjega obiska mednarodne misije dosegla pomemben napredek in že uspešno izvedla 90 odstotkov akcijskega načrta oziroma 28 od skupno 31 nalog.

Avtor:
Brane Janjič
Slovenija je v času od zadnjega obiska mednarodne misije dosegla pomemben napredek in že uspešno izvedla 90 odstotkov akcijskega načrta oziroma 28 od skupno 31 nalog.

Vlada se je seznanila s poročilom Uprave za jedrsko varnost o delu ponovne pregledovalne misije EPREV Mednarodne agencije za atomsko energijo glede pripravljenosti Slovenije na jedrske in radiološke nesreče, ki je potekala od 3. do 7. oktobra lani. V ponovni pregled je bilo aktivno vključenih skupaj 14 organizacij, ki sodelujejo pri odzivu na jedrske in radiološke nesreče. Misijo EPREV follow-up pa je sestavljalo pet strokovnjakov iz Kanade, Bolgarije, Irske, Nizozemske in Španije ter predstavnik Mednarodne agencije za atomsko energijo. Kot piše v poročilu, je misija prepoznala splošno zavezanost Slovenije k pripravljenosti na jedrske in radiološke nesreče in ugotovila, da je Slovenija v času od misije EPREV leta 2017 dosegla pomemben napredek pri razvoju in izboljšavah na področju pripravljenosti na jedrske in radiološke nesreče. Po oceni strokovnjakov MAAE je bilo izvedenega kar 90 odstotkov akcijskega načrta oziroma 28 od skupaj 31 nalog.

Pri tem, so kot dosežke, ki jih je Slovenija dosegla v času po prvotni misiji, izpostavili prenovo državnega Načrta zaščite in reševanja ob jedrski in radiološki nesreči, ki je v postopku sprejemanja, zaščitno strategijo ob jedrski in radiološki nesreči, sprejeto s strani vlade v letu 2021, ki je bila s strani misije prepoznana tudi kot dobra praksa, saj sledi mednarodnim smernicam in kot samostojni dokument na nacionalni ravni omogoča njeno uporabo in razumevanje različnih zainteresiranih strani ter izvedbo mednarodne kibernetske vaje KiVA2022, pripravljeno in izvedeno v Sloveniji v letu 2022, ki je bila prav tako prepoznana kot dobra praksa zaradi svoje izvirnosti, saj je s preverjanjem ustreznosti odziva ob kibernetskem napadu na jedrsko elektrarno obravnavala pomemben presek med jedrsko varnostjo, varovanjem, pripravljenostjo na izredne dogodke in kibernetsko varnostjo. Omenjeno vajo je misija prepoznala tudi kot učinkovito orodje, ki utrjuje temelje kibernetske varnosti v jedrskih elektrarnah.

VIR: Naš Stik