Zbrane je uvodoma pozdravil gostitelj prof. dr. Boštjan Zalar, direktor IJS. Predstavil je zgodovino, razvejano dejavnost in številne uspehe našega največjega znanstveno-raziskovalnega inštituta. Poudaril je, da se miselnost, po kateri naj bi vse delali na vzhodu, mi pa le uživali dobrine, hitro spreminja. Poudaril je, da tako enostavno ne bo šlo več in da se vedno več zato govori o reindustrializaciji Evrope. Pojavlja se vedno več novih iniciativ in tehnologij, ki predstavljajo priložnost tudi za manjša podjetja, kot ključno pa je izpostavil področje polprevodnikov, ki bo v Evropi doživelo velik razcvet.

Članom OZS, ki so obiskali Institut "Jožef Stefan", je zagotovil, da jim bo skoraj 1200 raziskovalcev IJS vedno pripravljeno pomagati in z njimi sodelovati. Problem manjših podjetij je po Zalarjevi oceni nastopati globalno in ravno na tem področju lahko institut precej pomaga s svojimi izkušnjami na področju mednarodnega sodelovanja. Ob tem si je zaželel, da bi se v prihodnosti večkrat srečali v živo ter da bi obrtniki in podjetniki večkrat obiskovali oz. stopili v stik z raziskovalci IJS, ki jim bodo po zagotovilu direktorja instituta z veseljem prisluhnili.

Medtem ko so raziskovalci dobro seznanjeni z razmerami v velikih podjetjih, pa je zadeva pri malem gospodarstvu precej bolj zapletena, saj se premalo med seboj poznajo, je izpostavil prof. dr. Miha Čekada, vodja odseka za tanke plasti in površine na IJS in član Odbora za znanost in tehnologijo pri OZS. To oviro bo treba premostiti, za kar pa so potrebna takšna srečanja in pogovori, kakršen je bil današnji. Po prepričanju Čekade bo današnji dogodek uspešen že, če bomo samo enemu podjetniku pomagali rešiti tehnološki problem.

Blaž Cvar, predsednik OZS, se je strinjal, da morajo takšna srečanja postati stalnica. Uporabnost znanja IJS v preteklosti med člani OZS morda ni bila maksimalno izkoriščena, zato bo zbornica poiskala način, kako vsa ta znanja uporabiti in čim bolj povezati obe organizaciji ter člane navaditi, da bodo centre znanj še bolj vključevali v svoj razvoj. Po Cvarovi oceni bo treba pretok tovrstnih informacij med člani še okrepiti ter poskrbeti, da bodo te delovale v realnem času, podpirati pa tudi tovrstna srečanja s ciljem povezovanja znanosti, raziskav in razvoja z industrijo, obrtjo in podjetništvom.

"Če ste raziskovalci najbolj oddaljeni od končnega produkta, so mu obrtniki in podjetniki najbližje, zato je naša naloga, da vas povežemo," je dejal Danijel Lamperger, direktor OZS. Da se bodo še naprej trudili povezovati obrtnike in podjetnike z raziskovalci in centri znanj na vseh nivojih od šol do vrhunskih institucij, pa je zagotovil Joško Rozina, predsednik Odbora za znanost in tehnologijo pri OZS, poudaril je, da je ključni učinek tovrstnih srečan, ravno v tem, da obrtniki in podjetniki raziskovalne institucije spoznajo tudi od znotraj, se srečajo z raziskovalci in z njimi tudi spregovorijo o svojih tehnoloških izzivih, s tem pa lahko eni in drugi odstirajo medsebojne komunikacijske pregrade, ki so prva ovira za sodelovanje.

V uvodnem plenarnem delu so udeleženci srečanja izvedeli še več o skupini za povezovanje z industrijo, projektu Tovarne prihodnosti ter slovenskih in evropskih razpisih, ki podpirajo sodelovanje med raziskovalnimi organizacijami in podjetji.

V nadaljevanju so se razdelili v več skupin in si pod vodstvom sodelavcev IJS ogledali pet sklopov raziskovalnih odsekov IJS, za katere so se odločili že v prijavi na dogodek. Srečanje se je zaključilo z vrsto individualnih B2S pogovorov med predstavniki posameznih podjetij in izbranimi raziskovalci, kjer so lahko izpostavili konkretne izzive in navezali medsebojne stike.

VIR: OZS