Po predvidevanjih, ki izhajajo iz raziskave Evropskega avdiovizualnega observatorija, naj bi se lanski prihodki od prodaje vstopnic na ravni "razširjene Evrope", kamor sodijo vse države Sveta Evrope, zvišali na dobrih šest milijard evrov, predlani so znašali 5,48 milijarde evrov. Največ vstopnic so lani prodali v Franciji, in sicer skoraj 181 milijonov. Sledijo Velika Britanija (123,6 milijona), Nemčija (95,7 milijona) in Španija (76,2 milijona). Največjo rast gledalcev, več kot 60-odstotno, so v letu 2023 zabeležili v Ukrajini. Sledijo Italija (+ 59,3 odstotka), Albanija (+ 42 odstotkov) in Grčija (+ 34,8 odstotka), največji padec pa so zabeležili v Turčiji (- 17,9 odstotka) in na Češkem (- 1,2 odstotka). Predpandemične številke so lani presegli le v Bosni in Hercegovini ter Gruziji.

Observatorij je objavil tudi poročilo o delu scenaristov in režiserjev med leti 2015 in 2022, ki kaže, da so v omenjenem obdobju v povprečju sodelovali le pri produkciji 1,4 celovečernega filma. Pri filmih oz. serijah, ki so jih producirale televizijske hiše oz. pretočne platforme, so v omenjenem obdobju scenaristi v povprečju sodelovali pri produkciji 1,7 filma oz. serije, režiserji pa pri 2,2 filma oz. serije.

V obdobju med leti 2015 in 2022 je bilo na različnih projektih aktivnih več kot 25.000 scenaristov in več kot 17.000 režiserjev. Manjši obseg dela na področju celovečernih filmov je predvsem posledica rasti produkcije serij, ki so jih spodbujale televizijske hiše in pretočne platforme. Kljub večjemu številu projektov se prekarnost v panogi ni zmanjšala, še kaže poročilo.

Poročilo tudi poudarja, da je v evropskem filmu še vedno dominanten t. i. model film d’auteur. Skoraj polovica filmskih scenaristov je namreč napisala scenarije za celovečerne filme, ki jih je tudi režirala. Precej drugače je pri produkciji televizijske in SVOD fikcije, kjer je kar 91 odstotkov scenaristov napisalo scenarije za dela, ki so jih režirali drugi ustvarjalci.

V AIPA vrsto let opozarjamo na prekarnost v avdiovizualni industriji, tako v Sloveniji kot EU. "Podatki kažejo, da se uporaba del vsako leto povečuje, velika večina ustvarjalcev pa je še vedno na robu preživetja. Eden najpomembnejših razlogov je prekarno delo, kjer ustvarjalci nimajo zagotovljenih ustreznih socialnih pravic. To se je najbolj pokazalo v času pandemije covid-19, ko so prekarni delavci dobesedno čez noč ostali brez prihodkov. Razmere so se po koncu pandemije z zagonom industrije izboljšale, vendar številni ustvarjalci, kot kaže tudi raziskava Evropskega avdiovizualnega observatorija, dobijo premalo projektov," je poudaril direktor AIPA Gregor Štibernik.

Finančni položaj ustvarjalcev je v času med projekti, med katerimi lahko mine tudi več let, zelo negotov. To je še toliko bolj pereče v državah, ki svojim ustvarjalcem niso zagotovile pravičnega nadomestila. "Slovenija je na srečo z novelama Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) dobila eno najsodobnejših zakonodaj s področja kolektivnega upravljanja pravic na svetu, ki ustvarjalcem zagotavlja tudi nadomestila z naslova uporabe njihovih del, številne države v EU pa niso šle po tej poti. Njihovi ustvarjalci so zato odvisni izključno od tekočih del, kar jih velikokrat potisne na rob preživetja in ustvarjanja. Na AIPA čakamo le še na dve dovoljenji, in sicer za soavtorje AV del, potem pa bomo intenzivno začeli s pogajanji z reprezentativnimi združenji uporabnikov. Upam, da bomo pri tem uspešni in za naše člane zagotovili nove prihodke ter s tem vsaj delno pripomogli k boljšemu stanju ustvarjalcev," je še dejal direktor AIPA Gregor Štibernik.

VIR: Aipa