Krčenje ledenikov je slikovita ponazoritev posledic podnebnih sprememb. Še posebej občutljivi nanje so manjši ledeniki  na robu Alp, med njimi obe slovenski ledeniški zaplati, preostanka nekdanjih pravih ledenikov. Obstoj obeh ledeniških  krp omogočajo izrazita senčna lega, občasne nadpovprečno snežne sezone in sneg, ki ga prinesejo na površje ledenika  snežni plazovi in veter.  

Dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU, je poudaril: »Proučevanje slovenskih ledenikov je najdlje časa stalno  potekajoči raziskovalni projekt v Sloveniji, ki se že od leta 1946 izvaja na Geografskem Inštitutu Antona Melika (GIAM)  ZRC SAZU. Ledeniki so eden od naravnih pojavov, ki nazorno zrcalijo porušeno naravno ravnovesje. Za ohranitev  ledenikov moramo zaustaviti rastoče temperature ozračja. Vse več je dokazov o vpletenosti človeka in njegove  paradigme stalne rasti na planetu z omejenimi možnostmi. Takšen model je za človeštvo dolgoročno nevzdržen, zato  je potreben nov družbeni konsenz. Podpora oziroma sodelovanje gospodarske družbe in javnega raziskovalnega  

Površina, debelina in prostornina ledenikov pod Triglavom in Skuto v zadnjih desetletjih upadajo. Stagnacija ali rast sta  praviloma le prehodnega značaja. Taljenje ledenikov je neposredna in vsem dobro vidna in razumljiva posledica  podnebnih sprememb, je izpostavil mag. Miha Pavšek, vodja raziskovalne ekipe GIAM: »Povprečna temperatura  talilne sezone med majem in oktobrom se od leta 1955 viša. V letu 2022 smo s 6,1 stopinje Celzija že četrtič v zadnjem  desetletju izmerili novo rekordno vrednost, ki je kar za pol stopinje Celzija presegla prejšnjo najvišjo iz leta 2019.  Zgovorno je dejstvo, da so na prvih 12 mestih od 68 talilnih sezon izključno leta v tem stoletju. Temperatura talilne  sezone se vsako desetletje tega stoletja dvigne za 0,4 °C. Dejstva, da sta zadnja desetletja redilna in talilna doba  ledenika enako dolgi, to je polletni – ob začetku meritev je trajala prva osem, druga pa štiri mesece – ter sorazmerno  nizka nadmorska višina in lega na skrajnem jugovzhodu Alp, še posebej zaznamujejo krhko ravnovesje njunega  obstoja.« 

Del širšega raziskovalnega projekta je tudi dodatna neodvisna raziskava z vzorčenjem, analizo in georadarskimi  meritvami, ki jo je z donacijo GIAM ZRC SAZU-ju podprla Pivovarna Laško Union (PLU). Vzorci obeh slovenskih  ledenikov so bili uspešno odvzeti v začetku novembra 2021 in konec avgusta 2022. Uporaba georadarja je omogočila vpogled v »drobovje« ledu, zaradi česar so lahko določili, kje je led najdebelejši in to upoštevali pri odvzemu ledenih  vzorcev. Ugotovitve nadaljnjih analiz in meritev so ponudile edinstven vpogled v vremensko in podnebno zgodovino  tega dela Alp in tukajšnjih visokogorskih pokrajin. Donacija je omogočila tako domače kot tudi čezmejno mreženje  raziskovalcev ledenikov.  

Dr. Matej Lipar, vodja projekta Preučevanje slovenskih ledenikov na GIAM je predstavil rezultate meritev in analiz  ter izhodišča za nadaljnje raziskave: »Doslej nismo poznali starosti ledu, sedaj pa vemo, da led vsekakor presega  starost 70 let in verjetno izvira iz male ledene dobe. S tem mislimo na hladnejše obdobje med sredino 15. in koncem  19. stoletja, led pa tako predstavlja paleopodnebne podatke pred začetkom obdobja modernih inštrumentalnih meritev  Prav tako smo ugotovili, da je večina ledu »zbežala« v jame, zato smo uspešno vzorčili tudi led v eni izmed jam. Krčenje 

Dodatna raziskava slovenskih ledenikov je tudi del širše pobude 'Beli vrhovi' blagovne znamke Laško, s katero si v  PLU prizadevajo za zaščito in ohranjanje gorskih habitatov. »Misija: Triglavski ledenik v Peking je edinstven projekt, ki  smo ga pod okriljem blagovne znamke Laško zasnovali v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije in projektnimi partnerji. Sporočilo projekta o posledicah podnebnih sprememb in nujnem ukrepanju je doseglo slovensko in tujo  javnost. Projekt je osvojil nagradi SPORTO 2022 in Best of Europe 2023. Največji uspeh naših prizadevanj pa bo vsak  prihodnji korak, ki ga bomo kot posamezniki naredili v smeri bolj trajnostne prihodnosti za vse nas. Le skupaj lahko  ohranimo kraljestvo Zlatoroga,« je pozval Urban Kramberger, manager blagovne skupine Laško v PLU. 

Zaključni dogodek s predstavitvijo rezultatov zaokrožuje projekt Misija: Triglavski ledenik v Peking, ki je nastal na  pobudo PLU in v soorganizaciji z Olimpijskim komitejem Slovenije – Združenjem športnih zvez. Namen projekta je  bil ozaveščati o globalnem segrevanju, njegovih uničujočih posledicah za okolje, življenje in obstoj zimskih športov ter  spodbuditi ljudi k majhnim spremembam življenjskih navad za ohranitev planeta. Matic Švab, namestnik generalnega  sekretarja in poslovni direktor na OKS, je povedal: »Izjemno pomemben projekt za olimpizem, vesel sem, da ga je  kot primer dobre prakse prepoznal tudi Mednarodni olimpijskimi komite, nas na Olimpijskem komiteju Slovenije pa je  vzpodbudil, da smo ustanovili Komisijo za trajnost v športu, ki jo vodi Alja Brglez, hkrati pa smo začeli tudi s pripravo  trajnostne strategije.« 

Udeleženci dogodka so si ogledali predpremiero dokumentarnega filma Podrta gora iz serije Gora ni večna v  produkciji TV Slovenija. Premiera filma bo na sporedu 29. marca 2023 ob 17.15 na TV Slovenija 1.  Dogodek s predstavitvijo rezultatov je simbolično potekal na svetovni dan voda. Ostanki ledenikov, snežišč in snežnih  plazov so še posebej pomemben vir pitne vode v času poletnih suš. Njihovo popolno ali zgodnejše izginotje vpliva tudi  na vodno bilanco, zaradi česar imajo nekatere planinske koče težave z vodooskrbo. Na dogodku so bili razstavljeni  tudi predmeti – steklenica, hladilna skrinja in ledni vrtalnik –, ki so služili za odvzem in transport vzorčnega ledu v  okviru dodatne raziskave. Predmeti bodo skupaj z ledeniško vodo s Triglavskega ledenika razstavljeni v Slovenskem  planinskem muzeju v Mojstrani kot del tamkajšnje stalne razstave.  

Proučevanje slovenskih ledenikov se nadaljuje. Med drugim sta se aktivnostim raziskovanja pod okriljem projekta IAEA  pridružila Inštitut Jožef Štefan in Inštitut za jedrske raziskave (Debrecen, Madžarska).