Pojavnost raka v Sloveniji je osma najvišja v EU. Več kot 120 000 Slovenk in Slovencev je imelo v nekem življenjskem obdobju diagnosticiranega raka
Ljubljana, 2. 10. 2023 - Pojavnost raka v Sloveniji je osma najvišja v EU. Več kot 120 000 Slovenk in Slovencev je imelo v nekem življenjskem obdobju diagnosticiranega raka. Po napovedih OECD bo v naslednjih letih v Sloveniji prišlo do 25% povečanja te bolezni - še posebej izrazito med osebami, starimi do 65 let. Pojavnost raka med starejšimi kot 65 let pa bo celo 44%. Zdravljenje raka je v zadnjih desetletjih napredovalo do te mere, da je marsikatera oblika raka ozdravljiva ali pa poteka kot kronična bolezen. Vendar večina rakov razvije odpornost na obstoječa zdravljenja, zato so potrebne nove poglobljene raziskave, ki lahko vodijo do novih tarč in možnosti zdravljenja.
V okviru prestižnega EU projekta Obzorje Evropa Twining so raziskovalke in raziskovalci NIB predstavili medijem in strokovni javnosti projekt "CutCancer". S projektom raziskujejo procese nastanka in razvoja raka ter odpornost na zdravljenja le-tega, projekt pa bo poleg tega omogočil tudi razvoj najsodobnejših pristopov in metodologij na področju predkliničnih raziskav raka v Sloveniji. Izr. prof. dr. Bojana Žegura, vodja Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka NIB ter koordinatorica projekta CutCancer, je opisala cilje projekta in poudarila, kako bodo skupaj z raziskovalnimi partnerji v tujini razvili nove napredne tehnologije. Dogodek je organizirala in strokovno vodila doc. dr. Barbara Breznik, vodja raziskovalne enote Biologije raka na NIB, ki je povzela glavne raziskovalne aktivnosti in dosežke raziskovalne skupine. Te obsegajo vzpostavitev tumorske biobanke z naprednimi tumorskimi modeli, ki simulirajo tumorje bolnikov. Vse z namenom iskanja novih tarč za zdravljenje in možnosti razvoja učinkovitejših terapij z uporabo vrhunske in najsodobnejše laboratorijske opreme - ki jo imajo na NIB in je pridobitev novih prostorov Biotehnološkega stičišča NIB. Namen projekta CutCancer je tudi okrepiti in povečati raziskovalno in inovacijsko zmogljivost ter izgraditi ugled na področju raziskovalne odličnosti NIB preko sodelovanja in aktivnosti s tremi mednarodno priznanimi institucijami: Swansea University v Veliki Britaniji, Stockholm University na Švedskem in VU Medical Center Amsterdam na Nizozemskem.
Doc. dr. Klementina Fon Tacer iz Texas Tech University, ZDA, ki je priznana raziskovalka s področja reprodukcijske biologije in raziskav raka in direktorica Centra za komparativne raziskave raka v Texasu (TC3R), s katero raziskovalna skupina na NIB-u tesno sodeluje, je v uvodnem predavanju predstavila rak kot izredno heterogeno bolezen, kar otežujejo zdravljenje. Poudarila je, da na dinamiko heterogenosti tumorjev vplivajo okolje, genetika, pa tudi imunski odziv ter zdravljenje samo, kar vodi v večjo odpornost na zdravljenje. Predstavila je pomen analize posameznih celic in 3D tumorskih modelov in vitro, kot napredne metodologije, ki lahko izboljšajo poznavanje napredovanja raka.
V diskusiji, ki je sledila predavanju so sodelovali: prof. dr. Maja Čemažar in Luka Dobovišek, dr. med. iz Onkološkega inštitut Ljubljana, doc. dr. Klementina Fon Tacer iz Texas Tech University ter doc. dr. Barbara Breznik, ki je strokovno diskusijo tudi vodila.
Publiki so skozi diskusijo predstavili izzive raziskovanja raka in predstavili potrebo, da se vse deležnike od raziskovalcev, klinikov, industrije in bolnikov, ki delujejo na področju raka poveže med seboj. Ko raziskujemo raka moramo imeti pred očmi bolnika, saj vemo, da je vrst rak veliko, da se med seboj razlikujejo in da znanost s tarčnimi zdravili in terapijami napreduje in ponuja nove možnosti za bolnike. Prof. dr. Maja Čemažar je kot koordinatorka za področje raziskovanja v okviru Državnega programa obvladovanja raka izpostavila, da je vzpostavitev "vozlišča na področju raziskav in zdravljenja raka" zagotovo tudi nekaj, kar je v interesu EU in v kar je potrebno vključiti vse deležnike tudi bolnice in bolnike.
Luka Dobovišek je poudaril, da je imunoterapija z zaviralci imunskih kontrolnih točk trenutno prodorna terapija, ki je v zadnjih letih izboljšala zdravljenje raka in dosega izjemno dobre učinke. Od specifičnih sodobnih tehnologij pa je poudaril, da je tehnologija sekveniranja naslednje generacije tako tumorskega tkiva kot proste tumorske DNA v tekočinskih biopsijah nova tehnologija na obzorju, od katere si kliniki obetajo dobre rezultate.
Fon Tacer je iz vidika njenega delovanja v ZDA poudarila, da je zelo pomembno vpeljati 3D celične kulture in organoide v laboratoriju s pomočjo katerih lahko zmanjšamo vendar še ne nadomestimo poskuse na živalih. Poudarila je, da raziskovalci na živali gledajo kot na bolnike in poskušajo razumeti in primerjati dinamiko razvoja raka pri živalih in ljudeh. S strani publike je bilo izpostavljeno vprašanje uporabe kanabinoidov, kjer so strokovnjaki izpostavili uporabo predvsem na področju lajšanja simptomov raka, ne pa še zdravljenja raka. Izpostavljena je bila tudi tematika staranja v povezavi z rakom. Okrogla mizo so strokovnjaki sklenili z mislijo, da je ključno sodelovanje med različnimi deležniki in vzpostavitev nacionalnega vozlišča V Sloveniji bo priložnost za tesnejše povezovanje različnih inštitucij na področju raka, tako raziskovalnih kot kliničnih.
Prof. dr. Maja Ravnikar, direktorica NIB je tudi poudarila, da je raziskovalni izziv, družbena aktualnost in pomembnost projekta CutCancer idealna za to, da se NIB izkaže tako z raziskovalnimi rezultati kot z novo vrhunsko raziskovalno opremo, ki jo ima NIB na razpolago za tako specifično raziskovanje. CutCancer je zato pomemben ne zgolj za NIB, pač pa za uveljavitev slovenskih raziskovalcev, ki delujejo na področju raziskav raka v svetu, saj se bodo tekom trajanja projekta in tudi po njem razvile sinergije med partnerskimi raziskovalnimi institucijami, spodbudila se bodo povezovanja in sodelovanja ter identificirale nove tehnologije, kot tudi raziskovalni in inovacijski procesi.
Ključna dejstva o projektu CutCancer:
Glavni cilj projekta CutCancer je izboljšati znanstveno odličnost in inovacijsko zmogljivost na področju raziskav raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Sloveniji z dostopom do najsodobnejših tehnologij in s tem povečati ugled inštituta s sodelovanjem s tremi izjemnimi raziskovalnimi ustanovami: Univerzo Swansea iz Združenega kraljestva, Univerzo Stockholm iz Švedske in VU Medical Center Amsterdam iz Nizozemske.
Projekt CutCancer ima dva znanstveno - raziskovalna cilja:
· Oceniti poškodbe DNK in genomske nestabilnosti, ki veljajo za ene od ključnih značilnosti raka in s tem tudi ključni dejavniki pri razvoju in napredovanju raka, ki ga povzročajo dejavniki iz okolja vključno s kemikalijami in nanodelci
· razviti in posnemati mikrooklje tumorjev bolnikov v laboratoriju in uporabiti nove tehnike v prostorski biologiji, ki omogočajo vizualizacijo celične in molekularne sestave tumorja kot odziv na zdravljenje.
