V Centru sodobnih umetnosti Celje so v letu praznovanja 60 let Likovnega salona in 30 let delovanja Galerije sodobne umetnosti pripravili deset posebnih dogodkov, s katerimi so na različnih lokacijah in z različnimi umetnostnimi formati obudili spomine na preteklo delo ter pritegnili pozornost z novimi lastnimi in gostujočimi razstavami ter umetniki in umetnicami. »Praznovanje zaključujemo s predstavitvijo monografije Praznujemo 60 / 30, v kateri so zajeti: zgodovina razstavišč, prerez razstavnega in obrazstavnega dogajanja po letu 1993, ko je izšla zadnja tovrstna pregledna publikacija, strokovni prispevki avtoric, ki so neločljivo povezane z delovanjem CSU in bogat slikovni material,« je o vsebini monografije povedala kustosinja Irena Čerčnik. Alenka Domjan, dolgoletna direktorica Zavoda za kulturne prireditve Celje in vodja Centra sodobnih umetnosti, ki je s formiranjem leta 2005 začel delovati pod okriljem Zavoda Celeia Celje pa je izpostavila: »Z nastankom CSU smo si zamislili, da bo zaživel v najširšem pomenu besede. Da bodo programske vsebine pokrivale vse zvrsti umetnosti. Tu je še vedno manjko na področju glasbe, plesa in gledališča v komornih postavitvah in prav v tem vidim prihodnost Centra.« Domjanova, ki je sicer še danes kritična do pripojitve CSU k Zavodu Celeia Celja, je v svojem strokovnem prispevku v monografiji zapisala: »Razmišljam o ustvarjalnem mestu, ki bo sposobno vsebinskih sinergij, izhajajočih iz vsakdanjih in sodobnih življenjskih form; ki bo prepoznalo dobro v obstoječem, sprejemalo drugačno in iskalo novo.« Poleg Nevenke Šivavec, nekdanje kustosinje Likovnega salona je strokovni članek v monografiji prispevala še Irena Borić, ena izmed kuratork, ki je bila v Celju na rezidenčnem obisku. Slednja je v pogovoru izpostavila pomen rezidenčnega programa Air Celeia Centra sodobnih umetnosti, ki je eden najstarejših v Sloveniji, v smislu neposrednih kontaktov z umetniškimi praksami v času bivanja na rezidenci in nadaljevanje sodelovanja tudi po končanem rezidenčnem programu s predstavitvijo lastne umetniške produkcije.

Celjska kustosinja Maja Antončič je tako v monografiji kot na njeni predstavitvi tudi v številkah povzela zadnje obdobje. V treh desetletjih je CSU v vseh treh razstaviščih organiziral več kot 500 razstav, med katerimi so bili mnogi monografski pregledi, problemski razstavni projekti in gostujoče razstave uveljavljenih slovenskih avtoric in avtorjev druge polovice 20. stoletja in 21. stoletja. Pripravili so na stotine performensov, v rezidenčnem programu gostili več kot 50 umetnikov in umetnic, kustosov in kustosinj. Redno omogočajo predstavitve mladim umetnikom ter sodelujejo s številnimi institucijami. Stalna zbirka CSU, ki nosi vlogo stalne zbirke umetniških del mesta Celja, danes šteje blizu 380 umetniških del slovenskih umetnikov in umetnic ter ustvarjalk in ustvarjalcev širše celjske regije. 

»S ponosom smo za visoka jubileja ob občinskem prazniku iz rok župana Matije Kovača, prejeli najpomembnejše občinsko priznanje – zlati celjski grb. Pred dnevi pa s strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenije prejeli sklep o vpisu CSU v razvid slovenskih muzejev. Z vsem naštetim je dosedanje delo dobilo dodatne potrditve strokovnosti in kakovosti, obenem pa nove zaveze čemu in kako slediti v prihodnosti,« je na zadnjem dogodku v letu praznovanja dveh obletnic povedala mag. Maja Voglar, direktorica Zavoda Celeia Celje, čestitke pa je kustosinjam Centra sodobnih umetnosti in Zavodu Celeia Celje izrekel tudi župan Mestne občine Celje Matija Kovač.

VIR: Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje