Zmerna rast gospodarske aktivnosti in nadaljnji ukrepi denarne politike, s katerimi v okviru ECB naslavljamo visoko inflacijo, sta do oktobra prispevala k dodatnemu izboljšanju rezultatov poslovanja slovenskih bank.
Zmerna rast gospodarske aktivnosti in nadaljnji ukrepi denarne politike, s katerimi v okviru ECB naslavljamo visoko inflacijo, sta do oktobra prispevala k dodatnemu izboljšanju rezultatov poslovanja slovenskih bank. Banke so dvig obrestnih mer prenesle v pogoje posojanja nebančnemu sektorju, kar je prispevalo k letošnji stagnaciji obsega posojil nefinančnim družbam in skromnemu povečanju obsega stanovanjskih posojil. Po visoki rasti vlog nebančnega sektorja v preteklih letih se je ta letos upočasnila, pri čemer njihov obseg ostaja na rekordnih ravneh. Pri tem se delež vezanih vlog ob dvigu depozitnih obrestnih mer le počasi povečuje in ostaja nižji kot v povprečju evrskega območja. To prispeva k izrazitemu povečevanju letošnjih neto obrestnih prihodkov, kar se odraža v močno povečanem dohodku bank. Dobiček bank pred obdavčitvijo dva meseca pred iztekom leta tako ob nizkih neto oslabitvah in rezervacijah krepko presega celoletnega iz leta 2022.
Struktura ročnosti vlog se le počasi spreminja
Vloge nebančnega sektorja ostajajo robusten vir financiranja bank, njihova struktura ročnosti pa se počasi spreminja v smer naraščanja vezanih vlog. Medletna rast vlog nebančnega sektorja je po enoletnem postopnem umirjanju oktobra znašala 4,4 odstotka, podobno kot marca lani, in bila najnižja v zadnjih petih letih. Potem ko je večina slovenskih bank nekoliko zvišala obrestne mere za vezane vloge, je to spodbudilo varčevalce k vezavi sredstev za daljše obdobje. Pri tem razlike v višini obrestnih mer niso privedle do večjih prelivanj vlog med bankami. Kljub temu delež vezanih vlog gospodinjstev in nefinančnih družb ostaja majhen, a bi se lahko v prihodnje povečal.
Obseg posojil nebančnemu sektorju se je v zadnjem letu zmanjšal
Posojila nebančnemu sektorju so se v zadnjem letu znižala. K temu je največ prispevalo zmanjšanje obsega posojil drugim finančnim institucijam v prvem četrtletju letos ter zmanjšanje obsega posojil državi in tujcem. Obseg posojil nefinančnim družbam je stagniral, se je pa močno znižala medletna rast posojil za namen financiranja obratnih sredstev.
Nasprotno se obseg posojil gospodinjstvom še naprej povečuje. Večino povečanja predstavljajo potrošniška posojila, medtem ko se je obseg stanovanjskih posojil le rahlo povečal.
Kazalniki kakovosti bančnih naložb ostajajo ugodni
Povečano breme servisiranja dolga, predvsem v sektorju podjetij, ter povzročena škoda v avgustovskih poplavah se do sedaj nista odrazila na poslabšani kakovosti portfelja bank. Deleži nedonosnih izpostavljenosti se ohranjajo na zgodovinsko nizkih ravneh.
Dobiček bank močno presega lanskoletnega
Dobiček bank pred obdavčitvijo se je v prvih desetih mesecih leta glede na lani v enakem obdobju povečal kar za 115 odstotkov. Povečanje dobička izvira iz dohodkovnega dela oziroma neto obresti. Neto oslabitve in rezervacije so se glede na lani, predvsem v oktobru, nekoliko povečale, vendar so glede na ustvarjen dohodek še vedno zelo nizke. Dobičkonosnost bank močno presega povprečje predhodnih let.
Kapitalski položaj slovenskega bančnega sistema ostaja soliden. Kapitalski količniki bančnega sistema so se v tretjem četrtletju leta glede na konec 2022 povečali, kar je posledica zmanjšanja tveganju prilagojene aktive in povečanja regulatornega kapitala zaradi zadržanih dobičkov in zmanjšanja izgub iz naslova vrednotenja dolžniških vrednostnih papirjev. Izboljšala se je tudi likvidnost bančnega sistema.
VIR: BS
