Avtor:

V Evropskem parlamentu je v okviru junijskega plenarnega zasedanja potekala razprava z naslovom Poleg elektrike: raziskovanje vsestranskosti jedrskih aplikacij.

Razpravo je organiziral Evropski Energetski Forum na pobudo evroposlanca Franca Bogoviča, med povabljeni govorci pa je bil tudi poslovni direktor Gen energije Danijel Levičar, ki je uvodoma predstavil vlogo Gen energije v slovenskem energetskem sistemu. Poudaril je, da podjetja v skupini GEN energija proizvedejo tretjino vse slovenske električne energije, ključna vira pa sta jedrska energija in hidroenergija, pri čemer je v porastu tudi izraba sončne energije, ki pa za zdaj predstavlja le odstotek proizvedene električne energije. Danijel Levičar je zbranim podrobneje predstavil tudi ključni razvojni projekt Gen energije, to je JEK 2, ki je načrtovan v neposredni bližini sedanje Nuklearne elektrarne Krško. Kot je dejal, so v Sloveniji največji podporniki jedrske energije prav mladi med 18 in 24 letom starosti, ki se očitno zavedajo, da zgolj z vetrom in soncem nikakor ne bomo mogli pokriti vseh naših potreb ter, da je za dosego prehoda na nizkoogljično družbo ključnega pomena prav jedrska energija.

Pogled evropske komisije na razvoj jedrske energije je podal Jan Panek, direktor za jedrsko energijo, varnost in ITER, DG ENER. Poudaril je, da Evropska komisija podpira tako razvoj klasičnih jedrskih elektrarn kot razvoj malih modularnih jedrskih reaktorjev moči 200 do 400 MW, ki so še posebej primerni za nadomestitev premogovnih elektrarn, na katere so vezana daljinska ogrevanja velikih mest. Evropska komisija sicer podpira tudi nadaljnji razvoj fuzijskega reaktorja ITER v Franciji. Poudarjeno je še bilo, da se morajo države članice same odločiti o svoji energetski mešanici, ki bo najbolje zadostila potrebam in zmožnostim ter naravnim danostim države. Svoje poglede in izmenjavo dobrih praks sta podala tudi Yves Desbazeille, generalni direktor organizacije Nucleareurope, in Jan Milčák, direktor obratovanja reaktorjev oziroma raziskovalnega centra Rez iz Češke. Kot je dejal, dejstvo, da je jedrska energija ključna za dosego ciljev zelenega prehoda, potrjujejo tudi številke iz Finske in Francije, ki imata ob uporabi jedrske energije najnižji ogljični izpust v EU, medtem ko se Nemčija brez jedrske energije sooča z izredno visokimi izpusti. 

V nadaljevanju seje se je razvila zelo živahna razprava, v kateri so sodelovali številni evropski poslanci. Franc Bogovič je v njej izpostavil, da je v EU,  še posebej po začetku energetske krize in vojne v Ukrajini, zelo narasla podpora jedrski energiji, ki se danes uporablja v približno polovici držav članic. Na novo se jedrskim državam pridružuje Poljska z načrtovanimi šestimi jedrskimi reaktorji, prav toliko pa jih bodo na novo zgradili tudi v Franciji, ki sicer že danes kar 70 odstotkov električne energije proizvede s pomočjo jedrskih elektrarn. Pri tem ima francoska elektrika, ne le bistveno nižjo ceno, temveč tudi kar desetkrat nižji ogljični odtis kot nemška, ki je nedavno zaprla še svoje zadnje tri jedrske reaktorje. Bogovič je ob tem izrazil tudi upanje, da bomo tudi v Sloveniji zmogli dovolj poguma, da se čimprej odločimo in začnemo z gradnjo prepotrebnega drugega bloka JEK 2.

Evropski Energetski Forum (EEF) je sicer neprofitna organizacija, ki podpira vrednote politične in tehnološke nevtralnosti v energetski realnosti. Njeni člani so tako evropski poslanci, kot tudi industrija in akademiki, ki zagotavljajo visoko kakovostno strokovno znanje in izkušnje za vse dejavnosti foruma. Ravno transparentna izmenjava informacij in mnenj o vseh političnih, ekonomskih in tehnoloških vidikih energetske politike je namreč ključna v zakonodajnih procesih. 

VIR: Naš Stik