Krška nuklearka je tudi julija obratovala s polno zmogljivostjo in proizvedla več kot 535000 MWh električne energije za izhodu generatorja. Vplivi na okolje ostajajo minimalni, v tem času pa so uskladiščili tudi 2,61 m³ nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov.
Datum objave:
19. avgust 2024
Avtor:
Katarina Prelesnik
Krška nuklearka je tudi julija obratovala s polno zmogljivostjo in proizvedla več kot 535000 MWh električne energije za izhodu generatorja. Vplivi na okolje ostajajo minimalni, v tem času pa so uskladiščili tudi 2,61 m³ nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov.
Nuklearna elektrarna Krško nadaljuje z obratovanjem na polni zmogljivosti ter proizvodnjo nad načrti. V juliju je elektrarna tako proizvedla 535 325,5 MWh bruto električne energije na izhodu generatorja v elektroenergetsko omrežje pa je oddala 509 321,1 MWh električne energije. To pomeni, da je bila proizvodnja za 2,3 odstotka večja od načrtovane, ki je znašala 498 000 MWh.
Elektrarna je bila v tem mesecu 100-odstotno razpoložljiva in je obratovala znotraj omejitev tehničnih specifikacij, vsi varnostni sistemi pa so bili zmožni delovati.
Vplivi na okolje
Elektrarna s svojim obratovanjem minimalno vpliva na okolje. Eden od vplivov je segrevanje reke Save, ki se je v povprečju segrevala za 2,56 °C in največ za 2,99 °C od dovoljenih treh.
Minimalni so bili tudi ostali vplivi. Največja skupna dopustna letna radioaktivnost tritija v tekočinskih izpustih je 45 TBq. Od tega je delež tritija v juliju znašal 0,48 odstotkov letne omejitve, njegov skupni delež do konca julija pa 10,7 odstotkov letne omejitve. Za ostale radionuklide, katerih dopustna letna radioaktivnost je 100 GBq, je njihov delež v juliju znašal 0,00193 odstotkov letne omejitve, do konca julija pa 0,0197 odstotkov letne omejitve. Celotni vpliv na prebivalstvo zaradi izpustov radioaktivnih snovi je omejen z dozo 50 μSv na razdalji 500 m od reaktorja, ocenjeni vpliv v juliju pa je znašal 0,06 odstotkov letne omejitve oziroma do konca julija 0,89 odstotkov letne omejitve.
Julija so uskladiščili tudi 2,61 m³ nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Slednje še vedno skladiščijo v elektrarni, po izgradnji odlagališča, ki raste v neposredni bližini, pa bodo polovico nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, za katere je zadolžena Slovenija, preselili na odlagališče za končno odlaganje.
VIR: Naš Stik
