Datum objave:

Avtor:

Avtor fotografij:

Evropska agencija za okolje (EEA) je pripravila poročilo, ki obravnava, kako lahko biomasa prispeva k doseganju naših podnebnih in okoljskih ciljev ter kako bi lahko podnebne spremembe vplivale na proizvodnjo biomase v EU v kmetijstvu in gozdarstvu. V njem so predstavljene tudi ključne sinergije in kompromisi pri uporabi biomase za različne politične cilje.

V EU je povpraševanje po uporabi biomase čedalje večje in konkurenčnejše, zlasti v proizvodnji izdelkov na biološki osnovi v gospodarskih panogah, kot so gradbeništvo, energetika, promet, pohištvena in tekstilna industrija, pa tudi za naravovarstvene namene in sekvestracijo ogljika. EEA v poročilu poudarja, da je nujno treba dati prednost uporabi biomase zaradi različnih vlog, predvidenih zanjo v evropskem zelenem dogovoru, in zaradi morebitnega pomanjkanja biomase v prihodnosti.

Glavni izziv, ki je izpostavljen v poročilu, je da cilji politike EU medsebojno konkurirajo v povpraševanju po evropski biomasi, ki izvira iz kmetijstva in gozdarstva, medtem ko njena ponudba ostaja omejena zaradi omejene površine zemljišč in rasti vegetacije, kakor tudi spreminjajočega se podnebja in svetovne trgovine.
V poročilu je poudarjeno, da je treba za dosego zadanih okoljskih in podnebnih ciljev do leta 2030 oziroma 2050 nujno sprejeti odločitve o upravljanju biomase v Evropi. V ta namen je treba sprejeti odločitve, s katerimi bomo obrnili negativne trende v zdravju ekosistemov in povečali ponore ogljika. Za doseganje konkretnih rezultatov do leta 2030 in 2050 so že zdaj potrebni politični ukrepi na področju upravljanja zemljišč, zlasti na področju gozdarstva in kmetijstva.

Takojšnji politični ukrepi, h katerim poziva poročilo, bi morali vključevati predloge, kako bi bilo mogoče varstvo narave ter zajemanje in shranjevanje ogljika združiti s proizvodnjo biomase ter pri tem zagotoviti, da večja uporaba biomase ne bi vodila v netrajnostne prakse v EU in v tujini, ter kako zagotoviti bolj krožno in kaskadno uporabo biomase. Skrbno bi bilo treba oceniti, katere surovine in proizvode iz biomase je treba obravnavati prednostno in za katere namene, in sicer glede na njihove gospodarske in družbene stroške ter vplive na okolje in podnebje.

VIR: Naš Stik