Šah mi je pri sedmih letih predstavil dedek, sam je namreč šah igral kar na računalniku. Posledično sem tudi sama s šahom začela prav na digitalnih platformah. Navdušena, kot sem bila, staršem ni preostalo drugega, kot da me vpišejo v šahovski krožek in kmalu sem se izkazala kot talent, saj sem v letu dni že napadala medalje na državnih prvenstvih, v roku treh let pa že osvajala peterico na evropskih in svetovih mladinskih prvenstvih. Sama nikoli nisem imela interesa za druge športe, šah pa je bila (in je še vedno) prav mešanica med športom in matematiko / logičnim razmišljanjem. Tekmovanja so bila tako fizično kot tudi psihično zelo naporna, vendar je bili zaradi uspehov vredno nadaljevati.

Za figuro moram reči kraljica, saj je najmočnejša figura na šahovnici, premika pa se lahko, v primerjavi z ostalimi figurami, po največ poljih. Všeč mi je tudi prispodoba iz pesmi Ave Max: In chess, the king can move one space at a time. But the queens are free to go wherever they like (V šahu se kralj lahko naenkrat premakne za eno mesto, kraljice pa se lahko premikajo kamor želijo).

Glede poteze pa je nemogoče določiti. V šahu je, po viru strica Googla, namreč več mogočih pozicij, kot je atomov v vesolju. Že po štirih odigranih potezah je možnih približno 72.000 različnih pozicij, po petih pa se številka poveča na 810.000. Torej najljubše poteze morda še nisem našla. Zato je šah tudi zame tako zanimiv, je uganka, katere se ne moreš "napiflati". Preprosto ni druge, kot da redno treniraš in razmišljaš o iskanju boljše in originalnejše ideje od nasprotnika.

Pravzaprav je v šahu tako malo žensk (približno 15 % vseh šahistov), da ženske nimamo drugih opcij kot pa igrati med moškimi. Prav tako pa imamo v šahu tudi ratinško lestvico, ki je univerzalna. Torej toliko ratinških točk kot imaš, toliko si dober, ni važno med ženskami ali moškimi. Tako da tukaj, vsaj iz moje strani, podcenjevanj ni. Mislim tudi, da tisti, ki se spoznajo na šah in imajo prav tako šahovske nazive, name ne ne gledajo kot manjvredno, morda se me celo malo bolj bojijo, ker vedo, da sem dobra in pa še nekaj - proti ženski ni prijetno izgubiti, ker zaboli ego.

Ja, trenirati je pravi izraz - tudi šahisti imamo trenerje in neprekinjeno spremljamo šahovsko sceno. Sama zaradi študija ne treniram vsak dan, a takrat, ko je, lahko traja tudi 3 ure. Treningi so res intenzivni, saj moraš biti z mislimi popolnoma prisoten, treniraš koncentracijo, hkrati pa si moraš stvari zapomniti. V veliko pomoč je kondicijska pripravljenost, saj vemo, da je povezava med fizičnim in mentalnim zdravjem velika. Ko bom končala s študijem, pa se nameravam šahu posvetiti profesionalno, v tem primeru pa bodo treningi več kot 3 urni.

Za primer vam bom opisala priprave na evropski klubski pokal. Gre za najpomembnejše klubsko tekmovanje na svetu in s klubom si želimo osvojiti medaljo. Gre za štiridnevne priprave, dan pa se začne ob 7. uri, ko imamo na urniku eno uro športnih priprav, spremlja pa nas profesionalni trener. Sledi zajtrk, pri katerem prehranske omejitve kaj lahko in kaj ne obstajajo. Nato pa med 9. in 12. uro sledijo šahovski treningi. Tu treniramo otvoritve, torej učenje novih in razumevanje idej v njih. Otvoritev je res ogromno, različnih idej pa tudi, zato v treh urah pridemo ravno čez eno otvoritev. Sledi kosilo, kjer ponovno nimaš prehranskih omejitev, a vsi vemo, da ne smemo pretiravati, saj ob 15. uri že sledi trening dalje. Med 15. in 19. uro gledamo, kaj je novega in modernega v šahovskem svetu. Rešujemo taktične probleme, analiziramo končnice, predvsem pa veliko računamo (mi tako pravimo šahovskemu preračunavanju potez vnaprej). Potrebno je videti tudi po 20 potez vnaprej in oceniti ali je pozicija dovolj dobra, da bi jo igrali ali ne. Po napornih treningih imamo večerjo, brez prehranskih omejitev, večerji pa sledi čas za sprostitev in spanje.

Če bi recept vedela, bi bila morda že svetovni prvak. Problem je, da so možgani včasih v formi, včasih pa niso. Vendar lahko rečem, da je ključnega pomena neobremenjenost. Šahovska tekmovanja so 10-dnevna tekmovanja in če v sebi nosiš neko nerešeno breme, se bo to 100% poznalo na igri. Zato imam tudi sama velikokrat šahovska nihanja, enkrat mi gre bolje - enkrat slabše in to je seveda posledica spopadanja s težavami izven šaha. Poleg tega je pomembna tudi fizična kondicija, ki vpliva na daljšo sposobnost koncentracije. Iz tega razloga se med tekmovanji zelo rada odpravim do fitnesa ali pa grem na daljši sprehod.

Ja, tudi pri šahu imamo "sparing" partnerje, s katerimi deliš svoje ideje in jih nato preigravaš. Pri nas je to slovenska ženska reprezentanca, saj skupaj delamo na otvoritvah. Se pa bolj pogosto ukvarjam z digitalnim pristopom, saj dekleta nimajo vedno časa.

Šah igram povsod. Na telefonu šaha sicer ne igram pogosto, ga pa izredno pogosto spremljam. Torej obstajajo aplikacije, ki prenašajo igre v živo in tako lahko spremljam recimo svetovnega prvaka kako trenutno igra.

Seveda, proti stresu imam naloženo igrico Candy Crush. Nedavno sem odkrila igranje pokra in blackjacka (za zabavo, ne za denar), kadar pa potrebujem "odklop" pa rada igram tudi killer sudoku.

Zasledili smo, da imaš na splošno rada igre - ne le računalniške -, ki temeljijo na logičnem razmišljanju. S katerimi ohranjaš svoje male sive celice aktivne?

Trenutno za to uporabljam sudoku, rada pa imam tudi igro tarok. Priznam, nisem prevelika ljubiteljica iger s kartami, tarok pa mi je pa super.

Rada sem v naravi, obožujem te mesece, ko je v naravi vse zeleno. Žal nimam dovolj časa, da bi hodila v hribe, ampak so sprehodi v naravi zaenkrat dovolj. Ker se spopadam z veliko mero stresa, se v prostem času pogosto zatečem v filme / serije, ki me sprostijo. Sprošča pa me tudi online shopping.

Tu bi rekla le: kamera na mojem telefonu je nonstop prižgana :D

Ljubši mi je dan in mislim, da je tudi bolj fotogeničen. Sama ne živim v mestu in mi morda ravno zato nočne fotografije niso tako zanimive. A ko sem poskusila kamero na telefonu zvečer v mestu, pa ... uau!

Vse! Morda bi izpostavila fotografiranje pokrajine. Sicer sem pa najbolj vesela, če kolegici naredim kakšno lepo portretno fotografijo.

To, da ne zataji oziroma se pregreva. Da ima dober fotoaparat. Da ima dobro baterijo. Da lepo izgleda .

Meni je uau, ampak res uau! Nisem videla lepšega telefona.

Zelo pomembna. Danes imamo na telefonu tudi večino dokumentov, pa letalske karte ipd.. Baterija mora biti dovolj zmogljiva tudi, da se lahko med leti in potovanji zamotim z različnimi igrami. Seveda so danes marsikje točke, na katerih baterijo zlahka napolniš, a pri novem Huawei P60 Pro je vsekakor vredno izpostaviti izjemno hitro polnjenje, posledično pa brezskrbnost na tem področju.

Oddiha nisem imela že nekaj let in se že kar pozna. Malo sem pregorela in se že kakšno leto sestavljam nazaj. Zato je moj cilj za to poletje to, da se malo odmaknem od šaha, dokončam diplomo iz biokemije in nato končno malo zadiham ter si privoščim en pravi oddih, brez šahovnice.

Kljub temu, da odraščamo v digitalni dobi z milijon informacijami, se je šah vseeno najbolje naučiti od strokovnjaka. Šah namreč ni igra, ki se jo lahko naučiš, moraš jo razumeti. Ravno zato ti učitelji šaha to lahko predstavijo z veliko več razumevanja. Tudi sama imam kljub izkušnjam še vedno šahovskega trenerja, ki prenaša svoje znanje name. Priporočam vpis v šahovsko šolo ali pa krožek.

VIR: Sidera