Po zaključku rekonstrukcije ceste bo ob Črni vasi skupaj zasajenih kar 223 novih dreves – jelš, topolov in brestov. Omenjene drevesne vrste, ki so značilne posebej za Barje, je izbral dr. Jože Bavcon s skupino strokovnih sodelavk in sodelavcev Mestne občine Ljubljana in JP Voka Snaga. Drevesom bomo izboljšali rastne razmere z izkopom prostornih sadilnih jam in z zamenjavo ilovnate zemljine s kakovostno prstjo.

Urejamo bolj kakovostne površine

Mestna občina Ljubljana, JP Voka Snaga in Energetika Ljubljana komunalno in prometno urejamo dotrajano cesto Črna vas. Gre za obsežen projekt, vreden okoli 30 milijonov evrov, ki je zahteven tako z vidika dokumentacije kot tehnike gradnje na težavni podlagi, saj leži na območju Ljubljanskega barja, kjer je potrebno ustrezno pripraviti, zagotoviti trdnost z dodatnim materialom, utrjevanjem, posedanjem, pilotiranjem s kar 9.000 piloti idr.

V okviru del bomo prenovili vse komunalne in druge vode – vodovod, kanalizacijo, plinovod, električno in telekomunikacijsko napeljavo, javno razsvetljavo – ter uredili pločnik, kolesarsko stezo in vozišče. Tako bomo zagotovili varnejše, udobnejše in prijetnejše površine za vse udeležence v prometu ter višjo kakovost bivanja za okoliške prebivalce.

Uspešen potek del

Gradnja se izvaja postopoma po trasi Črnovaške ceste, s pomiki etap usklajujemo tudi obvoze. Aktualne zapore lahko spremljate na portalu PromInfo. Dobršen del prvega odseka do Brglezovega štradona, kjer smo zdaj posadili nova drevesa, je že asfaltiran s prvima dvema slojema asfalta, za rekonstrukcijo pa že pripravljamo vozišče naprej do mostu Capuder, sledila bo tretja etapa od omenjenega mostu do mostu Zidarjev graben in nato še zadnja etapa do potoka Iška.

Dela, ki jih izvaja podjetje CGP d.d. v sodelovanju s partnerskim podjetjem Prenova-Gradbenik d. o. o., bodo v celoti končana do junija 2023, glede na trenutni uspešen potek gradnje pa verjetno celo pred tem rokom.

Ker je projekt prometne ureditve Črnovaške ceste umeščen v dogovor za razvoj regij LUR, bosta naložbo v tem delu sofinancirali tudi Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, in Republika Slovenija v okviru PN 4.4. Gradnja regionalnih kolesarskih povezav – DRR.

VIR: MOL