Avtor:

Avtor fotografij:

Pet delodajalskih organizacij, GZS, Trgovinska zbornica Slovenije, Obrtno – podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so na predsednika vlade ter ministra za gospodarstvo, turizem in šport ter ministra za okolje, podnebje in energijo vnovič naslovile dopis, v katerem opozarjajo na še vedno nerešena vprašanja glede pomoči gospodarstvu zaradi energetske draginje. 

Izpostavile so problematiko velikih in energetsko intenzivnih podjetij, ki nimajo regulirane cene energije. Spomnile so na neučinkovitost mehanizma subvencij za velika podjetja, zaradi številnih omejitev, ki jih uvaja zakon o pomoči gospodarstvu. V teh primerih gre za industrijo, ki predstavljajo več kot 38 odstotkov dodane vrednosti v Sloveniji in skoraj 40 odstotkov vseh zaposlenih. Večina teh podjetij je iz predelovalnih dejavnosti in trgovine. Ta industrija bo imela, tudi v skladu z industrijskim načrtom zelenega dogovora EU, ki ga je predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ključno vlogo pri zagotavljanju samooskrbe EU z materiali. Ta industrija je namreč močno vpeta v dobavne verige in od slovenske proizvodnje materialov je odvisno marsikatero srednje in manjše podjetje v Sloveniji in EU. Opozarjajo, da bo ta industrija brez pomoči države, usojena na propad, kar bi Slovenijo pahnilo v odvisnost od uvoza materialov z nekajkrat višjim ogljičnim odtisom. Zato je slovenski javnosti treba jasno povedati, kaj naš čaka, če ne bomo pravočasno reagirali.

Delodajalske organizacije so poudarile problem likvidnosti za nekatera podjetja, saj bodo subvencije izplačane šele konec marca, medtem, ko so plačilni roki dobaviteljev električne energije celo 15-dnevni. Izrazile so še zaskrbljenost, ker je vlada z uredbo, ki je zamejila cene električne energije za srednja in mala podjetja, nerazumno izključila tista podjetja, ki so pogodbe o dobavi podpisovale pred 9. novembrom lani in zanje regulirana cena ne velja.

Opozarjajo, da vlada prav tako še ni odgovorila na obljubo, da bo poiskala mehanizem za premostitev problema likvidnosti podjetij pri plačevanju visokih stroškov energentov. Delodajalske organizacije so sicer predlagale, naj vlada podaljša plačilni rok za plačilo računov za električno energijo na 90 dni (za mesec januar) oziroma na 60 dni (za mesec februar). Prav tako od vlade še vedno niso prejeli odgovora, ali bo Uredbo o določitvi cene električne energije za mala in srednja podjetja, ki velja do 30. junija 2023, podaljšala do 31. 12. 2023, pri čemer mora uredba veljati za vsa omenjena podjetja, ne glede na to, kdaj so sklenila pogodbo za dobavo električne energije.

VIR: Naš Stik