Spoštovani, 

pošiljamo vam napoved dnevnih dogodkov in povezavo do prenosa dnevnih dogodkov, ki se bodo odvijali danes v slovenskem paviljonu na odru Srečka Kosovela, Forum, nivo 1.

10. 00 – 10.45

Udeleženci: Asta Vrečko, Ernst Osterkamp, André Schüller-Zwierlein, Karine Pansa, Claudia Roth, Burhan Sönmez

Moderator: Miha Kovač

11.00 – 11.45

Udeleženci: André Schüller-Zwierlein, Mladen Dolar, Adriaan van der Weel

Moderator: Alenka Kepic Mohar

12.00 – 12. 45

Udeleženci: Snježana Berak, Áine Ní Ghlinn, Petra Potočnik, Triin Soone

Moderator: Veronika Rot Gabrovec

13.00-13.45

Udeleženci: Cornelia Rosebrock, Anita Schilcher, Anita Peti-Stantić, Alenka Kepic Mohar

Moderator: Miha Kovač

14.00 – 14. 45

Udeleženci: Owena Reinke, Christoph Bläsi, Miha Kovač

Moderator: Porter Anderson

15.00 – 15.45

Udeleženci: Doris Breitmoser, Katja Wiebe, Liz Page, Gaja Kos

Moderator: Tina Bilban

16.00 – 16.45

Udeleženci: Angus Phillips, Thad Mcllroy, Rüdiger Wischenbart

Moderator: Miha Kovač

Udeleženci: Slavoj Žižek

Moderator: Aleksander Roesler

Povezava do profesionalnega programa 

Včeraj, 17. 10. 2023 je po uradni otvoritvi 75. Frankfurtskega sejma je sledila še slavnostna otvoritev slovenskega paviljona, ki sta ga otvorili direktorica Javne agencije za knjigo, Katja Stergar in dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo Republike Slovenije. Otvoritve paviljona so se udeležili predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade dr. Kaja Širok in državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve mag. Marko Štucin.

Paviljonu, ki ga je zasnoval Studio Sadar, arhitekturno in oblikovalsko podjetje iz Ljubljane (Forum, 1. nadstropje), oblikovno in vsebinsko podaja sintezo med kulturno krajino in refleksijo besed, ki zrcali izročilo slovenskega jezika in razvoj pisane besede. 

»Slovenski paviljon in celotni program sta vabilo k branju. Knjižna refleksija se v paviljonu zgleduje po značilnostih raznolike slovenske pokrajine: pot skozi paviljon je obdana s knjižnimi policami – »gozdom« in s sedeži - »kanjoni«, s pravim rožmarinom in njegovim vonjem dodatno vplivamo na občutenje paviljona in dogajanja v njem. Pod stropom se razprostira čipka, ki spominja na idejo knjižnice pod krošnjami, saj je mreža lebdečih čipk lahko tudi prispodoba drevesnih krošenj, hkrati pa odraža bogastvo slovenske tradicije ter kulture ročnih del. Vse individualne elemente povezuje trajnostni princip in možnost reciklaže. 

V središču paviljona so knjige, besede in tudi avtorji. Avditorija sta poimenovana po dveh avtorjih, njune besede nam sledijo, iz galerije ob kavarni nas gledajo tukaj prisotni avtorji, elementi knjižnih refleksij pa na posebej igriv način izpostavljajo najbolj prevajane avtorje in antologijo poezije.

Želimo si, da bili bi slovenski avtorji tako na paviljonu, kot na samem sejmu res vidni in da bi občutje slovenske literature, knjige, kulture prodrlo do čim večjega števila obiskovalcev sejma in Frankfurta, saj se program odvija na dveh odrih v paviljonu, kot tudi na več kot 20 lokacijah v mestu. Takšne kulturne predstavitve, ki vključuje tudi promocijo države kot celote, njene narave in kulinarike, Slovenija še ni imela. Rezultati dela so vidni že zdaj, saj smo tako rekoč v vseh medijih.«

»Slovenija ima bogato in živahno literarno sceno, ki jo sooblikujejo številne založbe, prevajalske iniciative in najrazličnejši programi za promocijo bralne kulture, namenjeni različnim generacijam bralcev.

Inovativno oblikovanje in skladnost s trajnostnimi smernicami pri gradnji našega paviljona pričajo o visoki ravni ustvarjalnosti in spoštljivem odnosu do okolja, ki sta značilna za Slovenijo nasploh.

 

Danes, ko slovesno odpiramo Slovenski paviljon, se zahvaljujem celotni ekipi Frankfurtskega knjižnega sejma in njegovemu predsedniku Jürgenu Boosu, za priložnost, da Slovenija lahko predstavi odličnost sodobne literature naše države.

Posebno zahvalo izražam tudi kuratorjem, Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije in njeni direktorici Katji Stergar, obenem pa tudi ekipama Ministrstva za kulturo RS in Veleposlaništva RS v Nemčiji za vse njihovo trdo delo, ki je doprineslo k današnjemu slavnostnemu odprtju.

Naj vas slovenska predstavitev gani ali izzove, naj vas spodbudi k zavzetim debatam, ki bodo prečile kulturne razlike in nam pomagale poiskati skupen jezik medkulturnega razumevanja.«

VIR: Javna agencija za knjigo RS